Sklep EPC5

Povzetki razprav s sklepi mednarodne konference

EPC V – Razmislek o energetiki – Energy Policy Consideration

Na poti k Energetskemu konceptu Slovenije – On the path to the Slovenia’s energy concept

Ljubljana, 6. junij 2017

 

Konferenco EPC V so sestavljali ti sklopi:

a) Energetski koncept Slovenije: Viri energije – energetska mešanica, energetska samooskrba in razogljičenje energetike

b) Energetski koncept Slovenije: Ravnanje z energijo in ukrepi za doseganje ciljev – trajnostna energetika in zanjo potrebno družbeno-ekonomsko okolje

c) Sklepi konference

 

Povzetek razprav

Franc Žlahtič, predsednik SNK WEC

Namen EPC V je nadaljevati tematske razprave dosedanjih štirih EPC:

1) EPC I: Energy Policy Consideration – Razmislek o energetiki: Present state and development – Stanje in razvoj, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije, Ljubljana, 6. september 2013

2) EPC II: Energy Policy Consideration – Razmislek o energetiki: The urgency of international cooperation – Nujnost sodelovanja energetskih politik, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije, Ljubljana, 19. maj 2014

3) EPC III: Energy Policy Consideration – Razmislek o energetiki: National Energy Roadmaps to 2050 – Nacionalni energetski kažipoti v 2050, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije, Ljubljana, 24. april 2015

4) EPC IV: Energy Policy Consideration – Razmislek o energetiki: Upravljanje podnebno-energetske politike – Governing a Climate Energy Policy, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije, Ljubljana, 11. marec 2016.

Tudi tokratni EPC V je nastal v sodelovanju z Energetsko zbornico Slovenije, letos pa je sodeloval v snovanju in pripravi še Svet za energetiko – Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Sodelovanje med SNK WEC in WEC je aktivno, kar dokazuje vsakoletna prisotnost g. Einari Kisel-a na dogodkih SNK WEC, letos je na delovnem obisku v Ljubljani že drugič.

EPC V želi aktivno sodelovati v nadaljnjih razpravah o Energetskem konceptu Slovenije (EKS). Sklepe, katere smo strnili na lanskem EPC IV, smo posredovali Ministrstvu za infrastrukturo (MzI). To jih je v veliki meri upoštevalo pri svojem delu in oblikovanju materialov za dokument, ki je bil obravnavan in je sedaj v razpravi. Nacionalna energetika potrebuje nove usmeritve, ki jih je potrebno oblikovati glede na nacionalne energetsko podnebne cilje, vse druge ključne nacionalne politike v državi ter glede na dogajanje v Uniji. Pri pripravi na EPC V je MzI pokazalo veliko mero sodelovanja.

Peter Gašperšič, minister

Z današnjim dnem je MzI pričelo javno razprava o dokumentu Energetskega koncepta Slovenije. MzI je pripravilo material v postopku, ki je vključeval vso zainteresirano javnost, stroko in ključne udeležence. Dokument bo podal glavne strateške usmeritve nacionalne energetike do 2030 in vizijo do leta 2050. Gre za usmeritve, ki so skladne z edino možnostjo, ki jo imamo, to so usmeritve v smislu globalne klimatske politike. Na ta način želimo zagotoviti prehod v nizkoogljično družbo. Ključna je učinkovita raba energije, rastoči delež obnovljive energije in napredni energetski sistemi. Naloga je zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način. Vse to postavlja pred nas izzive, ki jih moramo spremeniti v prid in priložnost gospodarstva in družbe. Prestrukturiranje rabe energije v prometu je tudi ključnega pomena. V Sloveniji je delež rabe energije v prometu skoraj 40% vse energije, kar je veliko tudi zaradi tranzita prek naše države. Gre za uvoz energije, za kar porabimo na leto ca 1,5 milijard EUR. Nadomeščanje fosilnih goriv z drugimi energenti je tudi priložnost za domače gospodarstvo. Nove tehnologije v energetiki, ki so ključne za doseganje ciljev, so priložnost za odpiranje novih dejavnosti in delovnih mest. Obnovljivi viri energije pa imajo tudi pozitivne vplive na okolje, zdravje in podnebje. Poseben izziv predstavlja zagotavljanje oskrbe z električno energijo in vpliv trgovanja z emisijskimi kuponi. To bo zahtevalo prilagajanje nacionalnih energetskih podjetij. V energetiki bo potreben tehnološki preboj, kar je izziv. Opuščanje fosilnih goriv, kar je dolgoročna usmeritev, je povezano z zanesljivostjo oskrbe in energetsko odvisnostjo. To je povezano tudi z odločitvijo o dolgoročni rabi jedrske energije ter gradnji novih elektrarn v državi. Vse to je potrebno oceniti v luči energetske odvisnosti. Ob tem se bo potrebno soočiti z izzivi umeščanja novih elektrarn v prostor, kar še posebej velja za hidroelektrarne. Potrebna bo hitra osvojitev potrebnih tehnologij ter z njimi najti priložnosti na trgu. S tem se moramo vključiti na hitrorastoče trge tehnologij, ki zahtevajo tudi višje nivoje znanj. Prehod v to je prilika novih zaposlovanj, predvsem kakovostnejši delovnih mest, kar v družbi viša dodatno vrednost. Po izračunih Urada za makroekonomske raziskave in analize imajo vlaganja v tehnološki razvoj pozitiven učinek na krepitev bruto družbenega proizvoda. Ocene kažejo, da imajo vlaganja v tehnološki razvoj skoraj takojšen učinek, po enem desetletju pa je vpliv na rast bruto domačega proizvoda ocenjen do 1% na letni ravni. Tudi te priložnosti želimo vključiti v EKS. Material v razpravi bo, tako želim, dobra osnova za določitev poti naše energetike. V materialu, ki je v razpravi smo se uprli na izdelane dolgoročne bilance, ki so osnove za določitev nadaljnje poti. Velja, da ne obstaja ena in edina splošna rešitev. Idealni vir energije v državi s stališča zanesljivosti, trajnosti in konkurenčnosti žal ne obstaja. Želim, da današnja razprava pripomore k določitvi optimalne nadaljnje poti.

Violeta Bulc, komisarka za mobilnost in transport

Energija je popularna tema. Smo sredi prehoda, v katerem gre za spremembo paradigem. Gre za prehod iz neobnovljivih na obnovljive vire in iz centraliziranih na decentralizirane energetske sisteme. Gre za prehod iz energetsko uvozno odvisne v energetsko neodvisne družbe. Energetika in prometni sistem postajata vse bolj prepletena. Zaradi tega je pomembno, da imamo v obeh sektorjih skupne cilje in strategije. To pomeni, da bomo lahko bolje načrtovali svoje naložbe. Gre za iste cilje, predvsem za manjše obremenjevanje okolja, manjše emisije. Gre za ohranjanje in izboljšanje stanja na planetu in našega življenjskega okolja. Gre za boljšo izkoriščanje virov energije, boljše ravnanje z energijo, kar je povezano tudi s krožnim gospodarstvom. Lokalno proizvedena energija iz obnovljivih virov ima nedvomno prednost. Ob tem se rojevajo nove priložnosti za tehnologije ter storitve, pa tudi inovacije. Gre lahko za nova delovna mesta in trajnostno rast. Ob tem moramo poiskati dobrobiti za potrošnika. Evropska Unija je koncem lanskega leta sprejela številne zakonodajne predloge, katerih namen je zagotoviti čisto energijo za vse Evropejce. Zakonodajni sveženj je sedaj v fazi pogajanja s Svetom. Njegovi glavi elementi, ki jih je Komisija predlagala, so: boljša energetska učinkovitost do leta 2030, boljše označevanje energetskih naprav, novi mehanizmi podpor spodbujanja učinkovite energetike, mehanizmi za vzpodbujanje proizvodnje biogoriv. Tudi v luči tega mora Slovenija pregledati vse svoje potenciale in izrabiti finančne mehanizme. Komisija je predlagala spremembe zakonodaje na področju električne energije, saj želi dati večjo priložnost energiji iz obnovljivih virov. Komisija je ponovno proučila stanje potrošnikov ter izpopolnila zakonodajo za njihovo zaščito.

Slovenija je v dobrem položaju za prehod v čistejši, pravičnejši in varnejši energetski sistem. Slovenija ima priliko postati gonilna sila zaradi inovacij, naravnih danosti – ekosistema, svoje industrije, svojega znanja, trajnostnega gospodarjenja z naravo – gozdovi. 30. maja letos je Komisija sprejela sveženj zakonodaje za mobilnost. V njega je vključila ukrepe za razogljičenje prometa, ki še dodatno podpirajo cilje Energetske unije. Konferenci želim uspešno reševanje skupnih ciljev.

prof. Alojz Poredoš, Svet za energetiko – Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SE-SAZU)

SE-SAZU spremlja in se odziva na nacionalno energetsko politiko ter podpira izdelavo EKS. ReNEP je potrebno nadomestiti in si začrtati novo pot skupaj z Unijo. Zavedati se je treba, da noben dokument ni idealen in sprejemljiv za vse. EKS je potreben, saj ga potrebujemo na nivoju države. SE-SAZU je po razpravah in usklajevanjih sprejel stališča in poglede o EKS, posredovana so bila tudi pripravljavcu dokumenta. V našem stališču, ki zajema pet glavnih točk, smo zajeli poglavitne snovi nacionalne energetike. EKS potrebujemo, dokument mora biti strokovno sestavljen in temeljiti na kompetentnih raziskavah ter izhodiščih. Izrazili smo tudi stališče, da mora biti dokument javno obravnavan, razprave pa strokovne.

Pomembne so strokovne ocene energetskih potencialov, posebej obnovljivih virov energije. Na osnovi tega je potrebno določiti ukrepe za njihovo optimalno izrabo. Učinkoviti rabi energije smo dali posebno težo, doseči moramo najmanjšo možno porabo energije na enoto družbenega proizvoda. Nujno je upoštevati promet v energetski politiki in usmeritvah ter v politiki do okolja. Privatizacija nikakor ne sme zmanjševati investicijskih sposobnosti in vplivati na zanesljivost oskrbe ter kakovost oskrbe. SE-SAZU poudarja pomen energetskih raziskav in razvoja v energetski ter tudi razvoja energetskih tehnologij. Te morajo biti zaupane kompetentnim ter preverjenim raziskovalcem in strokovnjakom. SE-SAZU je bil povabljen s strani MzI k organizaciji delavnic, ki so bile namenjene razpravi EKS. Skupaj smo sodelovali pri štirih delavnicah, ki so obravnavale: vire energije, energijo v prometu, energetska omrežja in toploto ter povezane sisteme. Ugotavljamo, da MzI želi naše sodelovanje, saj zagotavljamo neodvisen in strokoven pogled ter stališča. SE-SAZU ocenjuje, da je škoda, da dokument EKS že danes ni objavljen, saj bi lahko tako bila današnja razprava bolj učinkovita.

Marjan Eberlinc, Energetska zbornica

Energetska zbornica poudarja pomen EKS za nacionalno energetiko, v procesu njegovega ustvarjanja je doslej sodelovala aktivno, žal pa verzija dokumenta EKS še ni bila objavljena, saj bi bila lahko današnja razprava bolj učinkovita. Energetska zbornica je aktivno sodelovala pri dosedanjih EPC, ki so tudi obravnavali material, ki je gradivo EKS, današnjo razpravo in dogodek pa je v času priprav nanj želela usmeriti v obravnavo aktualnih tem EKS. Dokument ReNEP (Resolucija o Nacionalnem energetskem programu) iz leta 2004 je neaktualen, potrebujemo nove usmeritve zaradi potrebnih sprememb. Težnja po zmanjšanje fosilnih goriv je v ospredju, priča smo učinkovitejši rabi energije ter večanju količine energije iz obnovljivih virov. Vse boj smo priča uporabam energetskih tehnologij, ki so tudi podprte z spodbudami. Evropska energetska politika dobiva zaradi energetsko klimatske naravnanosti nove razsežnosti v okvirjih Energetske unije. Ta je tudi naravnana v dobrobit potrošnika, saj mu želi zagotoviti zanesljivo, cenovno dostopno in okolju prijazno energijo. Izluščimo lahko pet ključnih področij, ki bodo pomembno vplivale na preoblikovanje energetskih sistemov: zanesljiva oskrbe, notranji energetski trg, povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšane vplivov na okolje ter uporabi znanja, tehnologij ter inovacij. To so tudi zasnove za zakonodajo, ki je predlagana v zimskem energetskem zakonodajnem svežnju. Prav te osnove so bile po naši oceni osnova tudi EKS. V energetskem gospodarstvu smo prepričani, da je potrebno klimatske cilje in energetiko močneje povezati. Verjamemo, da je to tudi poslanstvo EKS, ki naj začrta smeri v nizkoogljično družbo. Pomembno je, da na konferenci soočimo naše poglede o energetski prihodnosti. V Energetski zbornici menimo, da smo člani zbornice sposobni dobro upravljati z energetskimi družbami. To dokazuje tudi vsakdan, saj energetski sistemi delujejo dobro in v prid porabnikom. V zbornici tudi menimo, da v razvoju energetike ne smemo brezglavo hiteti z uporabo tehnologij, ki niso preverjene in ne v spremembe na trgih, ki bi jih morali kasneje popravljati. V zbornici tudi menimo, da je potrebno analizirati sedanje stanje ter tudi na temelju tega določiti nadaljnje poti in ukrepe. Nacionalna energetika je pod drobnogledom bruseljske administracije, dolžna je izpolnjevati zaveze glede zakonodaje ter zaveze, ki jih je sprejela v okvirjih izpolnjevanja podnebne politike. Stanje v nacionalni energetski je dobro, energetika je tudi pomembna panoga za državo. Primerjava njenih prihodkov z drugimi panogami kaže, da predstavljajo 14% vsega gospodarstva. Njena dodatna vrednost je več kakor 100.000 EUR na zaposlenega, kljub temu ima le 2,6% vseh zaposlenih v državi. Prav ta pokazatelj se zmanjšuje, kar kaže, da se kadrovsko prilagaja in prestrukturira. Energetika ima stabilen denarni tok in je sposobna investiranja. EKS mora obravnavati vse vire energije in jim dati prihodnjo vlogo. V tem je tudi zemeljski plin, ki je, kakor kažejo analize, kljub povečanju obnovljivih virov energije energent, ki bo prisoten tui v prihodnje. Tako je tudi obravnavan v Zimskem svežnju. Nahajamo se v negotovem okolju, ki je bolj nepredvidljivo, kakor smo pričakovali; to velja tudi za regulirana podjetja. Spremembe v energetiki postajajo stalnice, kar dokazujejo spremembe na energetskih trgih in njihova dinamika. Na področju plina na primer, smo priča smerem pretokov plina, ki niso bili pred časom sploh predstavljivi.

Einari Kisel, WEC

World Energy Trilemma 2016 je vsakoletna analiza energetskih politik oziroma energetik, ki jih opravlja WEC za svoje članice. Analiza je narejena na nizu vsako leto aktualnih podatkov, parametrov, ki se jih po metodologiji izvede na tri kazalce, katere krajše poimenujemo: zanesljivost (S), dostopnost (A) in okolijsko sprejemljivost (E). Ob tej priliki so prikazane podrobneje razmere za Slovenijo. Na temelju analize je sklepati, kaj je potrebno v nacionalni politiki oblikovati konkretneje in učinkoviteje. Vsak od teh kazalnikov je sestavljen iz 100 nizov podatkov posamezne države, ki se jih po metodologiji oblikuje v 35. indikatorjev, ti pa v končne 3 kazalce. Najbolje ocenjenih 10. držav je tudi ekonomsko gospodarsko močnih. Ko pogledamo podrobneje njihove ocene opazimo, da so njihove ocene odvisne tudi od njihovih sosedov, tipičen primer je Danska, katere ocena zavisi predvsem od njenih sosed, kot je na primer norveška itd. Pri analizi energetik držav je opaziti močne preko mejne vplive, ki se jačajo tudi s sodelovanjem oziroma energetskimi trgi. Slovenija je v letu 2016 ocenjena na 12 mesto; torej že več let ne zapušča tega razreda uvrščenosti. Njena aktualna uvrstitev je tudi tokrat primerljivo s prvimi desetimi najvišje uvrščenimi državami. Pravzaprav je to pokazatelj izjemne primerljivosti energetskih razmer v teh državah in tudi energetskih politik, čeprav na prvi pogled temu to ni pripisati. Glede S je Slovenija zelo visoko ocenjena, in ne samo v EU merilu ampak tudi v Svetovnem merilu. Gre za to, da je vse doslej politika usmerjala zelo dobro energetsko oskrbo in v to vlagala tudi znatna sredstva. Posebej je to razvidno pri infrastrukturi elektrike in plina. Tudi dostopnost do energetskih virov in skladišč plina je dosežena s skrbno načrtovano infrastrukturo. Ocene A kažejo, da so porabniki dobro oskrbovani, da so razmere na trgu energentov v državi ureje in da so njihove cene takšne, da ustvarjajo dostopnost do energije. Glede E je Slovenija ocenjena dobro, podrobnejša analiza kaže veliko možnosti, priložnosti za nadaljevanje nadgrajevanje energetske učinkovitosti in večje rabe obnovljive energije na vseh področjih. To kaže priložnost oblikovanja ustreznih zakonodaj in s tem okolij za večjo vlogo obnovljive energetike. Slovenija je na poti ustvarjanja nove energetske politike, o tem smo razpravljali tudi že na EPC IV. Ob tej priliki moram omeniti poudarek na novih energetskih politikah, ki morajo dajati priložnost novim tehnologijam, hkrati pa morajo v pravem času postati energije na njihovi osnovi tržne. Tehnologije so ključne, saj so povezane tudi s storitveno dejavnostjo, kar je izjemnega pomena za kakovostna delovna mesta, vendar njihovo neupravičeno spodbujanje ne daje makroekonomskih rezultatov. Digitalizacija mora pospešiti posamezne procese v energetiki in jih narediti tudi učinkovitejše, cenejše. Tak primer je krmiljenje odjema in napredno merjenje. Pri pravični ceni energije na trgu bodo imeli potrošniki od nje korist in njeno uvedbo podpirali. Vodenje, izvajanje energetske politike mora postati takšno, da porabniki zaznavajo njene učinke in pravzaprav sodelujejo v teh procesih. Na tem temelji tudi Zimski sveženj. Zakonodaja je usmerjena v aktivne porabnike in tako bo usmerjena tudi regulacija. .

Danijel Levičar, Gen-I

Kot bivši direktor Direktorata za energijo (do konca leta 2016) ocenjuje, da so razprave na EPC IV doslej bistveno pripomogle k delu in napredku MzI pri oblikovanju EKS. Dosedanje razprave so namreč prispevale k snovi ter tudi metodologiji, ki jo je MzI uporabil. Gre tudi za uporabo izkušenj g. Einari Kisla, ki je v času opravljanja nalog državnega sekretarja v vladi Estonije kreiral nacionalni energetski program te države. Potrebni strokovni dialogi o zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti in klimatskimi ciljih na področju energetike. Na ta način vodenim razpravam se je do neke mere mogoče izogniti populističnim debatam. Slovenija ima vire energije, ki pa niso neskončno bogati. Z njimi lahko dosežemo neko stopnjo razvoja energetike, zavedati pa se moramo, da smo z njimi omejeni in da »imamo dokaj zavezane roke«. S stališča rabe energije in emisij je posebej problematičen promet. Poseben problem v državi so okolje omejitve pri izrabi obnovljivih virov. Slovenska energetika ni slaba, to dokazuje tudi WEC analiza in naša energetska vsakdanjost. V preteklosti so bila finančna vlaganja dobro usmerjena, kar se dokazuje tudi z dobro in kakovostno oskrbo. Slovenija je glede energetike vire tretjinsko uravnotežena, če zapustimo te principe, moramo upoštevati dejstva. Eno od teh je, da smo jedrska država. Na tem področju imamo znanje, stroko, infrastrukturo in izkušnje. O tem moramo tudi razmišljati, ko snujemo našo prihodnost. Zavedati se je treba, da prehod iz nejedrske opcije v jedrsko opcijo zelo težka in za manjše države pravzaprav neizvedljiva. Zemeljski plin v državi ima priliko v času do nizkoogljične družbe. Na tem področju so »strest testi« pokazali, da je odporna tudi na neugodne razmere v svetu. Gospodarstvo želi energijo po ugodni ceni, saj je to parameter konkurenčnosti industrije. Lasnik proizvodnje se odloča tudi na cenovno primerni energiji, kar je lahko ključno za ohranjanje delovnih mest.

Prof. Peter Novak, FTS, Novo mesto in Energotech inženiring d.o.o.

Energetski koncept naše države do 2030 je je bil pravzaprav sprejet že takrat, ko je predsednik Vlade RS na zasedanju Sveta EU glasoval za energetsko podnebne cilje Unije. Ti si določeni s cilji: 40% zmanjšanimi emisijami toplogrednih plinov, 27% deležem obnovljivih virov, in 30% izboljšanje učinkovite rabe do leta 2030. Na ta način smo zavezani s cilji na nivoju države. Vprašanje je torej poti in ekonomike kako to doseči. EKS je torej namenjen temu. Učinki doseganja ciljev so med seboj povezani. Če povečamo učinkovitost rabe energije, se zniža raba energije v celoti, količina obnovljivih virov energije se glede na akcijske plane in aktivnosti nekoliko poviša, po relativnih vrednostih pa se ta delež v vsej energiji močno poveča. Ta učinek večanja obnovljive energije bo opazen že v naslednjih letih. Delež obnovljivih virov lahko kaj kmalu, po letu 2020 doseže 33%, če bomo uveljavili URE. Problem je doseganje cilja učinkovitosti rabe energije. Ta je močno odvisen tudi od industrije, posebej pa njene strukture. Po ocenah (Ecofys, 2014), je naša industrija že sedaj zelo učinkovita; ocene kažejo, da poleg Luksemburga porabimo najmanj energije glede na 10 $ dodane vrednosti. To pomeni, da v industriji ne moremo zlahka doseči velikih prihrankov, razen če ukrepi ne posežejo v težko industrijo in je temeljito ne spremenijo. Promet je poseben problem energetike. Doseganje napredka rabe energije v prometu je mogoč le z radikalnimi in nepriljubljenimi ukrepi, kot so ukinitev spodbud za prevoz na delo z osebnimi vozili. To so grobi ukrepi, ki so učinkoviti. Na ta način se bi razmere v transportu bistveno spremenile, spremenila bi se tudi socialna politika. Tekoči naravni plin je energent (UZP), ki je pomemben za promet v prihodnje. Slovenija mora poskrbeti za njegovo skladišče in oskrbo ladijskega in tovornega transporta v državi z njim (luka Koper).

EKS je zasnovan na materialu MzI, ki vsebuje tudi ravnanje z energijo v široki rabi. K temu sodi izolacija stavb ter toplotne črpalke. Na ta način pospešujemo racionalno rabo energije, mogoče pa je vplivati tudi na večjo rabo energije iz obnovljivih virov.

Posebna težava so lokacije za proizvodnjo električne energije iz tekočih vod. Ob tem ne gre samo za energetsko vprašanje ampak za vprašanje gospodarjena z vodami v državi. To dvoje je tesno povezano in zahteva koordinirano reševanje in sprejemanje kompromisov. EKS moramo sprejeti, z njim je potrebno določiti pot realno pot do leta 2030. V vmesnem obdobju bomo lahko popravili usmeritve ob njegovi evalvaciji okoli leta 2027. Slovenija je bila do sedaj dobro oskrbovana z fosilnimi in mineralnimi gorivi, tudi z električno energijo, česar s poročila WEC ni opaziti. Predlagam, da se danes predstavljeno poročilo WEC-a pregleda in dopolni v prihodnje.

Jože Dimnik, v. d. generalnega direktorja Direktorat za energijo

Namen je predstaviti EKS in pričakovano vsebino. Osnovi okvirji vsebine EKS so: učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, razogljičenje in napredni energetski sistemi. Izhodišča EKS so: zanesljiva energetska oskrba s konkurenčno energijo na trajnostni način, določila EZ-1 (Energetski zakon – 1), sprejete zaveze države v okvirjih Unije za OVE, URE, razogljičenje in zanesljivost oskrbe ter načela široke razprave. Odločitev na nivoju države za množično uvajanje OVE ima stranske učinke tudi v energetskih sistemih. Njim je namreč potrebno spremeniti obliko obstoječe infrastrukture, predvsem proizvodne infrastrukture. Treba je upoštevati, da imajo OVE posebne karakteristike obratovanja, ki so odvisne predvsem od naravnih danosti (čas obratovanja fotovoltaičnih elektrarn…). Tem obratovalnim parametrom je potrebno torej prilagoditi tehnične karakteristike obstoječe proizvodne zmogljivosti, kar zahteva dodatna finančna vlaganja. Ta učinek v energetskih sistemih se še povečuje saj so sistemi držav medsebojno povezani. Problem je delno rešljiv s shranjevanjem električne energije. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da gre za izjemno velike količine energije, ki jo je potrebno shraniti, akumulirati. Problem shranjevanja električne energije v naši državi poskušamo ilustrirati s količino energije, ki jo proizvede Šoštanj v enem letu. Njegova proizvodnja znaša na letnem nivoju 3TWh. To energijo je mogoče shraniti v shranjevalnikih, akumulatorjih, ki bi jih šele v 100 letih lahko proizvedla trenutno največja tovarna akumulatorjev na Svetu (v ameriški zvezni državi Nevada). Ob tem pa moramo upoštevati, da je življenjska doba akumulatorjev cca 7 let. Seveda pa to ne pomeni, da shranjevanje energije ni tehnologija, ki je EKS ne obravnava in ji EKS ne poskuša dati pomena. Ocenjujemo celo, da je potrebno vse tehnologije, ki omogočajo pretvorbo energije in s tem akumuliranje energije ustrezno oceniti in določiti njihovo prihodnjo vlogo. Pri iskanju poti do ciljev smo v EKS postavili vizijo, ki zajema: področje prometa, opuščanje fosilnih goriv, stopnjo uvozne odvisnosti ter tehnološki razvoj. Naše analize ocenjujejo in ekonomsko vrednotijo tudi načine doseganja ciljev oziroma ambicioznost poti doseganja ciljev. Ob tem smo seveda ocenili potrebna sredstva, ki so potrebna za spodbujanje tehnologij v državi. Kaže se problem pobega znanja, pa tudi odvisnosti od tujih tehnologij na tem energetskem področju. Ocena možnih scenarijev temelji na podnebni trajnosti, zanesljivosti oskrbe ter konkurenčnosti. Analiza kaže, da bi morali do leta 2050, če želimo zmanjšati emisijo toplogrednih plinov za 80%, povečati proizvodnjo vse energije iz OVE na 50%, porabo vse primarne energije bi morali zmanjšati na 80%, električnih vozil pa bi moralo biti 66% vseh vozil. Seveda se ob tem pojavljajo vprašanja, kako bomo to ekonomsko zmogli. Dejstvo je, da se državljani srečujejo z energetsko revščino in da vlaganja državljanov v električne avtomobile, kot primer, niso njihov cilj. Dejstvo je, da bo potrebno v prihodnje nabor energentov bistveno spremeniti. Ocenjeno tudi je, da bo svojo vlogo imel tudi zemeljski plin, kljub temu, da gre za fosilni vir. Predvidena je rast porabe električne energije. Primerjavo scenarijev doseganja ciljev smo analizirali tudi s stališča bruto nacionalnega dohodka. Predpostavimo lahko, da bo ta rasel do 2% na letnem nivoju. Analiza kaže, da različni scenariji le malo vplivajo na njegovo rast; vsi so namreč zelo primerljivi. Analiza tudi kaže, da v naslednjih 10 letih ni obdobje velikih sprememb. Odločitve sprejeta v naslednjih 10 letih bodo namreč morale učinkovati okrog leta 2030. Delež OVE v naslednjem obdobju bo odvisen od tega, za kakšen scenarij razogljičenja se bomo na nacionalnem nivoju odločili v naslednjem obdobju. Ob tem je pomembno, kako bomo nadaljevali jedrsko energetsko opcijo. O njej se bomo morali odločiti pravočasno, saj bo prav ta odločitev bistveno vplivala na doseganje ciljev po letu 2030. Nuno je potrebno razmišljati, kako bomo v prihodnje izravnavali viške energije, ki bodo posledica proizvodnje fotovoltaikov. Dejstvo je, da so možnosti shranjevanja električne energije s črpalnimi elektrarnami omejene. Zemeljski plin predstavlja priložnost tako za pretvorbo energije kot tudi za pogonsko gorivo za promet. Energetska uporaba premoga bo časovno omejena najkasneje do leta 2050. Na rabo premoga bo vsekakor vplivala tudi shema trgovanja s toplogrednimi plini, torej cena emisijskih kuponov. Ko bo cena kuponov presegla neko mejo, bo uporaba premoga ekonomsko neutemeljena. EKS torej prikazuje ter vrednoti možne scenarije doseganja energetsko podnebnih ciljev ter je osnova za javno razpravo, ki se s tem začenja.

Krešimir Bakič, Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED

Najprej bi pozdravil dejanje Ministrstva za Infrastrukturo, ki je končno predstavilo dokument EKS in ga dalo v širšo razpravo. Pri tem je nujno, da se vključi strokovna javnost v čim večjem obsegu.

Elektroenergetski sistem je pomemben del energetskega sistema, ki omogoča zanesljivo in ekonomično oskrbo z električno energijo, vsem prebivalcem. V Sloveniji predstavlja končna poraba električne energije okrog 22% rabe energije in ta delež stalno raste. V nekaterih bogatejših državah je ta delež večji od 30%, vsekakor bo še hitreje rasel z energetsko tranzicijo z uporabo ne-fosilnih goriv.

Naš sistem je povezan z evropskim elektroenergetskim sistemom od leta 1974 in kot tak je del največjega svetovnega povezanega sistema in po mnenju večine inženirske stroke največji inženirski dosežek človeštva v 20. stoletju. Danes bi bilo težko živeti brez elektrike, v prihodnosti pa še težje, zato je v EKS-u potrebno posvetiti posebno pozornost zanesljivi in zadostni oskrbi z elektriko. S povečanjem deleža obnovljivih virov energije, se značaj elektroenergetskega sistema bistveno spreminja po strukturi, načinu delovanja, ekonomskih parametrih in tehnologijah. Ta sistem postaja bolj negotov in je potrebno razvojne scenarije primerjati s stališča tveganj; razvojne strategije pa izdelati tako, da omogočajo fleksibilne prehode med negotovostmi kot so okoljske, tehnološke, politične, finančne in druge. V strategijah razvoja elektroenergetskega sistema so bistvene ekonomske analize, ki morajo upoštevati potrebne vire, omrežje, tehnologije in učinkovitost rastočega sistema. Izkušnje iz drugih držav (npr. Japonska) kažejo na znatno večje stroške strategij z hitrejšo rastjo obnovljivih virov zaradi povečanih stroškov za električna omrežja. Pri izboru optimalne strategije razvoja bo pomembno vlogo igrala makroekonomska analiza, ki bo upoštevala deleže lastne industrije in ostalega gospodarstva. Vsekakor bo spremenjen energetski sistem bolj fleksibilen, bolj električni, bolj kompleksen, bolj okoljsko vzdržnostno naravnan, in bolj vpet v svetovni več-nivojski energetski trg. Tak sistem nujno potrebuje nove tehnologije in veliko inovacij. Če to primerjamo s sedanjim elektroenergetskim sistemom, je tudi ta potreboval več desetletij in več inovacij, da je dosegel sedanji nivo kakovosti. Ena od bistvenih inovacij je bila npr. leta 1911, ko je nemški inženir Ludwig Roebel izumil način prepletanja statorskih navitij, ki so omogočila gradnjo večjih in večjih turbo-generatorjev. Do takrat je bil največji generator do 10 MVA, potem pa 20 MVA in so sčasoma zrasli do 1.600 MVA. To je pripeljalo do uvedbe besede elektro-energetski sistemi (prej pa samo električni sistemi). Ekonomija obsega je omogočila cenejšo in vsem dostopno električno energijo in bistveno cenitev ter širitev teh sistemov. Nekaj podobnega se bo verjetno zgodilo v prihodnosti z implementacijo malih obnovljivih virov energije, ki so še vedno zelo dragi in zahtevajo posebne spodbujevalne ukrepe (pri nas subvencije).

Priča smo vse večjemu razvoju lokalnih energetskih sistemov in mikro sistemov, ki so sposobni dosegati tudi avtonomije in vse kaže, da bodo morali biti medsebojno povezani v večje sisteme. To odpira dilemo prihodnjega razvoja elektroenergetike v svetu: mikro-sistemi, makro-sistemi ali oboje. V mednarodnih tehnološko orientiranih organizacijah CIGRE in CIRED se intenzivno raziskuje razvoj prihodnjih omrežij. Tako CIGRE v eni od 230 ekspertnih skupin raziskuje možnosti makro interkontinentalnega električnega omrežja med letoma 2030 in 2050, ki bi povezovalo velike rezervate obnovljivih virov po svetu v enotno globalno električno omrežje. Tehnologije to že omogočajo. Takšno omrežje bi odigralo tudi pomembno vlogo kot hranilnik električne energije kar je trenutno najbolj nevralgična točka nadaljnjega razvoja nestalnih (sonce, veter) obnovljivih virov električne energije. Velikih količin električne energije namreč nismo sposobni shranjevati. Pri teh analizah se uporabljajo scenariji globalnega energetskega razvoja, jih je razvil WEC (Symphony, Jazz), saj sta po naši oceni najbližja prihodnjemu razvoju svetovne energetike do 2050.

V razpravah o EKS pričakujem tudi razpravo o potrebnih tehničnih kadrih in potrebnem izobraževanju za doseganje zastavljenih ciljev energetskega razvoja. Tudi te stroške je potrebno upoštevati pri odločitvah. EKS bi zaradi tega moral vsebovati tudi spodbude za izobraževanje in delo tehničnega kadra v državi brez katerih bo realizacija vprašljiva.

Jože Špiler, GEN Energija

Ugotavljamo, da se po Svetu in v EU večinoma vsi strinjamo o ciljih, ki jih mora energetika doseči. Bistvena razhajanja pa so: »Kako doseči energetsko podnebne cilje?« Temeljno vprašanje EKS je namreč prihodnja energetska mešanica. Analiza energetskih politik držav v EU kaže, da so pristopi držav do problema doseganja ciljev zelo različni. Nekatere države izhajajo iz celovite analize energetskih tehnologij in na osnovi tega določajo primerne poti doseganja ciljev za državo. Za te države je značilno, da imajo nizko stopnjo tolerance do uporabe premoga, hkrati pa tolerirajo uporabo jedrske energije. Druge države, predvsem tiste, ki so se odpovedale jedrski opciji, pa so razvile v primerjavi z jedrsko energijo, ki jo zavračajo, precejšnjo toleranco do fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina. V okviru EKS je pomembno, da analiziramo vse energetske tehnologije enakopravno, pomembno pa je tudi, kakšne predpostavke o porabi in možnosti pokrivanja porabe bomo v okviru EKS upoštevali. Jasno je, da je proces razogljičenja drag. Vsekakor se ta prehod že pozna na računih porabnikov. To dokazujejo tudi primerjave računov za električno energijo v državah z visokim deležem subvencioniranih obnovljivih virov v primerjavi z državami, ki uporabljajo tudi jedrsko energijo. Podobno je mogoče primerjati tudi rezultate doseganja ciljev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Pomembno tudi je: »Kako natančno lahko ocenimo porabo energije v prihodnje?« Analize porabe energije po državah (primer Nemčije, pa tudi analize v okvirjih ReNEP 2004) iz minulih obdobij kaže, da so bile napovedi o nizki stopnji naraščanja porabe netočne, preoptimistične. Tudi analiza emisij toplogrednih plinov pokaže na netočnost napovedovanja, oziroma doseganja ciljev. Dejstvo je, da smo v Sloveniji sedaj že do 20% odvisni od uvoza glede električne energije. Pričakujemo, da bo rast porabe električne energije večja, kot jo sedaj načrtujemo predvsem zaradi razogljičenja ogrevanja in transporta. Do leta 2030 lahko pričakujemo uvozno odvisnost, ki bo primerljiva z proizvodnjo 1.000 MW elektrarne. Ocena praks po Svetu kaže, da je čas od odločitve za jedrsko elektrarno, pa do njenega obratovanja od 15 do 20 let. Ob tem se bomo morali tudi odločiti, kakšen energetski sistem bomo v prihodnje sploh gradili v primeru nadaljevanja ali ne nadaljevanja jedrske opcije. Pravzaprav bomo morali vedeti, v kak sistem bomo jedrsko elektrarno vključili. Ob tem pa se moramo že sedaj zavedati, da bo primanjkljaj električne energije še rasel in s tem ogrožal energetsko varnost.

Pri izbiri poti do ciljev je potrebno tudi upoštevati prispevke posameznih tehnologij k razogljičenju. Aktualne analize kažejo, da je prispevek k razogljičenju v EU največji v državah z jedrskimi elektrarnami. Seveda pa je smiselno uporabljati vse nizkoogljične vire, kar dokazujejo tudi analize različnih institucij, ki temeljijo na principu izkoriščanja OVE glede na »naravne danosti«.

Odločitev Kavčičeve vlade (1967-1972 – uradno Izvršni svet Skupščine SRS) o izgradnji NEK je bistveno doprinesla v prid sedanjemu relativno ugodnemu stanju v energetiki in s tem k zanesljivi oskrbi, okoljsko sprejemljivi energiji ter socialno ekonomski varnosti. Stališče GEN Energija tudi je, da bi odločitev o izgradnji še ene enote jedrske elektrarne tudi v bodoče pomembno prispevala k uresničevanju ciljev v Energetskem Konceptu in Viziji Slovenije.

Djordje Žebeljan, HSE

EKS moramo gledati v luči zavez države in v luči zavez Unije do pariškega sporazuma COP 21. Soočamo se z vse večjimi deleži OVE, kar poraja vse več vprašanj. Pomembno je, da do leta 2030 sprejemamo odločitve za ključno obdobje energetike po letu 2030. Ocenjujemo, da je EKS živ dokument, ki ga bo treba bistveno razvijati še v prihodnje. Nove oblike energije na trgu bodo potrebovale nove regulatorne okvirje, strategije v državi pa morajo biti medsebojno usklajene. Pomembno je spremljanje učinkov EKS, dokument bi moral biti zavezujoč za državne organe, definirati bi moral Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in moral bi biti skladen z vsemi koncepti, strategijami v državi. Poiskati bo treba ravnotežje med stabilnim okoljem za investitorje in konkurenčno ceno električne energije, ki bo vzpostavila stabilno ravnotežje med stroški tehnologij in tržno ponudbo in povpraševanjem po energiji, kar pa mora imeti za cilj trajnostno oskrbo z električno energijo ob ohranjanju zanesljivosti oskrbe in spodbujanju organske (spontane ne prisilne) učinkovite rabe energije.

Mojca Drevenšek, EN LITE Društvo za spodbujanje energetske pismenosti

Za oblikovanje odgovornih odločitev v energetiki potrebujemo vsaj temeljno razumevanje energije, njenih virov, proizvodnje in oskrbe z njo ter njene učinkovite rabe. Zato je krepitev energetske pismenosti med različnimi ciljnimi skupinami, predvsem pa med mladimi državljani (srednješolska in študentska populacija), mediji, širšo strokovno javnostjo in odločevalci izjemno pomembna za razvoj nacionalne energetike. Poslanstvo projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE, ki v Sloveniji poteka že peto leto, je s povezovanjem naravoslovnih, tehniških in družboslovnih strokovnjakov krepiti energetsko pismenost med temi deležniki. Razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje odločitev v energetiki je namreč izjemno kompleksno, saj mora zajeti poleg strokovno-tehniških tudi družbene, ekonomske in okoljsko-podnebne vidike.

Z izobraževalnimi gradivi, dogodki in drugimi aktivnostmi želimo prispevati k strokovni utemeljenosti in jasnosti procesov odločanja v energetiki, ki morajo biti izvedeni v korist vseh državljanov. V projektu je doslej sodelovalo že več kot 50 slovenskih in tujih strokovnjakov iz več kot 35 strokovnih, izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih in industrijskih organizacij. Naša pozornost bo v prihodnje usmerjena predvsem v obravnavo infrastrukturnih vidikov energetike. Prek spletnih medijev bomo ozaveščali o infrastrukturi, potrebni za zanesljivo oskrbo gospodinjstev, gospodarstva in drugih odjemalcev z energijo. Z glasovi strokovnjakov bomo prispevali k strokovni utemeljenosti in celovitosti procesa odločanja o EKS.

Ivan Šmon, Elektro Gorenjska & Eurelectric

Področje naprednih omrežij je ključno pri uresničevanju ciljev EKS. V Sloveniji je delujoča tehnološka platforma za to področje, v letu 2012 je bil pripravljen ne zavezujoč dokument o smereh razvoja tega področja. V letu 2015 je bila nato sprejete uredba o naprednih merilnih sistemih, katerih implementacija je bila definirana s posebnim načrtom v letu 2016. Koncem leta 2016 je bilo 44% merilnih mest vključenih v sistem naprednega merjenja, končnih cilj, to je 100% vključenost do leta 2026, je zapisan tudi v načrtu razvoja distribucijskega omrežja za obdobje 2017 do 2026. Ta načrt povzema tudi številne slovenske in mednarodne projekte na področju naprednih omrežij, katerih skupna vrednost vložkov slovenske distribucije znaša 3,5 milijonov EUR. Ključno bo, da bo nadaljnji razvoj naprednih sistemov ustrezno opredeljen tudi v EKS. EURELECTRIC odločno prispeva k razvoju naprednih omrežij, kar dobiva tudi zakonsko podporo v novi evropski zakonodaji. Razvoj se poleg napredne merilne infrastrukture dotika vrsto drugih področij, kot so uporaba fleksibilnih virov, hranilniki, polnilna infrastruktura, upravljanje s podatki in kibernetska varnost. Nefrekvenčne sistemske storitve, ki so se pojavile zaradi večjega obsega OVE morajo postati tržne, gre za fleksibilne vire energije s posebnimi zahtevami do omrežij, to pa vključuje tudi shranjevalnike energije in polnilno infrastrukturo. Vse to mora biti zakonsko podprto in osnova regulatornim okvirjem. Razvojni načrti omrežij, ki jih posodabljamo vsaki dve leti morajo zajemati uporabo in napredek tega področja, poskrbeti pa bo potrebno tudi za njihovo finančno realizacijo. Trdimo, da mora področje nadaljnjega razvoja naprednih omrežij zajeti tudi EKS tako, da uvede ustrezne inštrumente, ki bodo omogočali izvedbo EKS. V letu 2018 bo sekcija EURELECTRIC pri Energetski zbornici organizirala (gostovala) letno prestižno konferenco EURELECTRIC, ki bo prvič Sloveniji in na kateri bo tematika nove evropske energetske zakonodaje in nadaljnjega razvoja naprednih omrežij ena izmed glavnih tematik.

Andrej Kitanovski, Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko

EKS vsebuje preveč scenarijev. Kar pomeni, da aktualna vlada in prihodnje vlade nimajo jasnih poti. To vpliva na odločanje in tudi vodenje energetskih podjetij, saj aktualne vlade določajo uprave. To pomeni, da jasnih poti in navodil primanjkuje. EKS bi morali sestavit strokovnjaki in ga predstaviti parlamentu, ta pa bi ga moral sprejeti vsaj z 2/3 večino. Tak dokument bi moral biti nad politiko in ta bi se morala zavezati za njegovo izvajanje. V ospredju mora biti skrb za angažiranost domačih podjetij pri realizaciji energetskih projektov. EKS mora biti nacionalno sprejet. Pomeniti mora tudi obveznosti za vse ministre, da ga izvajajo na svojih področjih. Izkupiček na nivoju države bi na primer bil, če izvajamo projekt OVE, ki jih obvladujemo. Obratno je pri drugih energetskih projektih, kot so termo objekti ali jedrski projekti; naše gospodarstvo in industrija se bosta le težko vključila v njih. Slovenija ima infrastrukturo, ki jo moramo izkoristiti. Plinska infrastruktura bi morala služiti oskrbi prometa s plinom, hkrati pa ponujati prenos bioplina. Daljinska energetika je pomembnejša, kakor razvojni dokumenti prepisujejo njeno vlogo. Potrebe po hlajenju bodo presegale potrebe po ogrevanju. Gre za 500 MW hladilne moči. Dejstvo je, da lahko v državi za to potrebno energijo zagotovimo tudi iz obnovljivih virov. Dejanstvo je, da EKS potrebujemo in da mora biti to strokovni dokument, ki mora temeljiti na nacionalno sprejemljivih rešitvah in ne na parcialnih.

Pavel Omahen, ELES

Dejstvo je, da se razmere v regiji zelo spreminjajo. To dokazuje tudi pretokov elektrike med Italijo in Slovenijo. Od 2000 do 2017 se je situacija tako spremenila, da so postale države izvoznice energije porabnice. Pomembno je, da smo se odločili za jedrsko opcijo in Blok 6. Če do leta 2030 ne odločimo o bistvenem energetskem objektu, bodo naši vnuki del kolonialnega sistema večjih.

Peter Kralj, GEJZIR

V državi obstajajo zadostne zmogljivosti za črpalne elektrarne ter geotermalna energija, ki je pasovna. Potrebno je širše razmišljanje v iskanju rešitev. Pomembne so rešitve tudi v prometu.

Andreja Urbančič, IJS, Center za energetsko učinkovitost

Vprašanja: (i.) Kakšen je predviden nadaljnji postopek sprejemanja dokumenta? (ii.) Kakšne so cene emisijskih kuponu v analizah? (iii.) kakšne cene energije so predvidene in kakšne zajete v analizah?

Jože Dimnik, v. d. generalnega direktorja Direktorat za energijo

Slovenija ima omejitve pri omejitvah izrabe hidro potencialov. Geotermalna energija je priložnost predvsem lokalnega značaja. EKS pričenja javno razpravo. Cene energije so upoštevane skladno z metodologijo rasti cen energentov PRIMES modela, skladno s tem so zajete tudi cene emisijskih kuponov.

Martina Šumenjak, Zveza društev za biomaso Slovenije

Zveza društev za biomaso Slovenije prireja letno posvete na področju uporabe biomase. Ob tem izhajamo iz temeljnih zakonitosti narave. Gre za odnos in odgovornost do narave in zanamcev. Politika in stroka ne prevzema odgovornosti za odnos do narave in ne do njene uporabe v energetiki.

Ostoj Kristan, član SNK-WEC

Spomnil, da bo septembra 2017 25. letnica članstva SNK-WEC v svetovnem WEC.

 

 

 

SKLEPI

EPC V: Razmislek o energetiki – Energy Policy Consideration

Na poti k Energetskemu konceptu Slovenije – On the path to the Slovenia’s energy concept

 

Splošni sklepi

  1. Minister Peter Gašperšič je na EPC V napovedal javno razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije ter povabil k sodelovanju.
  2. Nacionalna energetika potrebuje nove usmeritve, ki jih je potrebno oblikovati glede na nacionalne energetsko podnebne cilje, vse ključne nacionalne politike v državi ter glede na dogajanje v Uniji.
  3. EKS mora biti sestavljen strokovno, temeljiti mora na kompetentnih raziskavah, preverljivih izhodiščih ter realnih podatkih, predvsem o energetskih potencialih v državi. Dokument mora nadaljevati postopek javne razprave, te pa morajo biti strokovne.
  4. EKS mora biti naravnana v dobrobit potrošnika in iskati trajnostne (sonaravne) rešitve. Gospodarstvo želi energijo po ugodni ceni, saj je to tudi parameter konkurenčnosti industrije.
  5. EKS mora izrabiti dobro stanje nacionalne energetike za njen nadaljnji razvoj, kar izhaja tudi iz analiz in ocen World Energy Trilemma 2016.
  6. Nacionalna energetika ne sme brezglavo omogočati uporabe tehnologij, ki niso preverjene in ne sprememb na energetskem trgu, katerih posledice bi morali popravljati.
  7. Pri odločitvi o poti za doseganje energetsko podnebnih ciljev morajo biti upoštevani enakovredno vsi energetski scenarije in vse morebitne tehnologije. Ob tem moramo upoštevati dejstvo, da je zapuščanje določene energetske opcije kompleksen in z nacionalnega stališča zahteven ter drag proces, pa naj bo to premogovna ali jedrska opcija. Podobno velja tudi za vzpostavitev energetskih opcij, ki jih ocenjujemo kot možne.
  8. EKS mora usmeriti izobraževanje za doseganje zastavljenih ciljev energetskega razvoja, predvsem tehničnega kadra brez katerih bo realizacija vprašljiva. Odločevalci v energetiki naj v procesu razprave predstavijo stališča z vseh vidikov.
  9. Pomembno je spremljanje učinkov EKS, dokument bi moral biti zavezujoč za državne organe, definirati bi moral Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države in bi moral biti skladen z vsemi koncepti, strategijami v državi.

Sklepi o EKS

  1. Opuščanje fosilnih goriv, kar je dolgoročna usmeritev države, je povezano z zanesljivostjo oskrbe in energetsko odvisnostjo.
  2. Preobrazba nacionalne energetike v nizkoogljično je povezana s spremembami v družbi, torej njihovimi programi ter z dolgoročnimi družbenimi odločitvami.
  3. Preobrazba energetike je povezana tudi z odločitvijo o rabi jedrske energije v državi v prihodnje, gradnji novih proizvodnih zmogljivosti v državi in vzpostavitvijo ustreznih energetskih sistemov.
  4. Ekonomske analize temelječe na prognozah razvoja družbe ter za ta razvoj potrebne energetike kažejo, da bo morala ta dobiti po letu 2030 novo podobo. Zaradi tega bo potrebno odločitve za to obdobje sprejemati čimprej in pripraviti vse potrebno za njihovo realizacijo. S tem bi zmanjšali 10 letno zamudo, ki je nastala kljub zakonskim zavezam, z nesprejetjem NEP v letu 2008.

 

Sodelujoči v razpravah in delu EPC V

  1. Peter Gašperšič, minister
  2. Violeta Bulc, komisarka za mobilnost in transport
  3. Alojz Poredoš, Svet za energetiko – Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SE-SAZU)
  4. Marjan Eberlinc, Energetska zbornica
  5. Einari Kisel, WEC
  6. Danijel Levičar, Gen-I
  7. Peter Novak, FTS, Novo mesto in Energotech inženiring d.o.o.
  8. Jože Dimnik, v. d. generalnega direktorja Direktorat za energijo
  9. Krešimir Bakič, Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED
  10. Jože Špiler, GEN Energija
  11. Djordje Žebeljan, HSE
  12. Mojca Drevenšek, EN LITE Društvo za spodbujanje energetske pismenosti
  13. Ivan Šmon, Elektro Gorenjska & Eurelectric
  14. Andrej Kitanovski, Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko
  15. Pavel Omahen, ELES
  16. Peter Kralj, GEJZIR
  17. Andreja Urbančič, IJS, Center za energetsko učinkovitost
  18. Martina Šumenjak, Zveza društev za biomaso Slovenije
  19. Ostoj Kristan, član SNK-WEC
  20. Franc Žlahtič, predsednik SNK-WEC
  21. Anton Colarič, Energetska zbornica
  22. Danijel Crnčec, Center za mednarodne odnose