Vsebina EPC 4

Četrta mednarodna konferenca EPC IV

Razmislek o energetiki – Energy Policy Consideration

Upravljanje podnebno energetske politike – Governing a Climate Energy Policy,

v Ljubljani, dne 11. marec 2016;

 

Predstavitev konference – Razmislek o energetiki – EPC IV

A. Konferenca EPC IV

Konferenco Razmislek o energetiki – Upravljanje podnebno-energetske politike prirejata Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije ob podpori Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije ter Gospodarske zbornice Slovenije. Konferenca je četrta v nizu konferenc Razmislek o energetiki – EPC IV.

Tokratna konferenca omogoča tudi nacionalnim strokovnim združenjem, da se vključijo v EPC IV in s svojim strokovnim delom ter sklepi prispevajo k skupnim sklepom konference.

B. Podnaslovi dosedanjih treh konferenc pod okriljem EPC so:

  • Stanje in razvoj (26. september 2013),
  • Nujnost sodelovanja energetskih politik (19. maj 2014) in
  • Nacionalni energetski kažipoti v 2050 (24. april, 2015); v okviru EPC IV sta v letu 2015 potekala še:
    • pogovor s predstavnikom nemške energetske družbe E.ON SE, S. Ulreichom, o novi strategiji te energetske družbe, dne 28. maja 2015, in
    • Konferenca in okrogla miza o zanesljivosti oskrbe in razvoju evropskega trga z električno energijo – Zanesljivost oskrbe: vseevropski pristop; Priložnost in zahteve za tvorno sodelovanje na evropskem trgu elektrike, na kateri so med drugim sodelovali strokovnjaki: C. Rolle, Nemški nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta; Labatut, EURELECTRIC; C. Gence-Creux, ACER; M. Marinšek, ELES, d. o. o.; T. Štokelj, Holding Slovenske elektrarne (HSE); B. Kuzmič, Agencija za energijo Republike Slovenije; U. Dolinšek, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije.

Podrobni opisi predhodnih konferenc pod krovnim naslovom Razmislek o energetiki so na voljo na spletni strani: http://energypolicyconsideration.eu/.

C. Osrednja tema konference v letu 2016 bo nacionalna energetika in podnebni cilji, njen naslov pa:

Razmislek o energetiki – EPC IV – Upravljanje podnebno-energetske politike

Energy Policy Consideration – EPC IV – Governing a Climate Energy Policy

Odziv na predhodne konference v Sloveniji in tujini nas je spodbudil k organizaciji novega dogodka pod krovnim naslovom Razmislek o energetiki – EPC IV – Upravljanje podnebno-energetske politike.

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah COP 21, ki je konec lanskega leta potekala v Parizu, je postavila ambiciozne cilje, ki jim sledijo tudi nacionalne energetske politike. Vpliva sklepov in zavez COP 21 ne more zaobiti tudi naša nacionalna energetika. Zato jih je potrebno vključiti v Energetski koncept Slovenije (EKS), ki je v pripravi.

Tokrat smo se odločili, da osvetlimo in pregledamo zaveze COP 21 ter določimo, kaj je potrebno storiti in spremeniti v Sloveniji. Nacionalna energetskega politika mora tudi pokazati, kako je mogoče preoblikovati energetske sektorje. Poti za doseganje nacionalnih ciljev morajo biti oblikovane s pomočjo transparentnih in učinkovitih spodbujevalnih mehanizmov. Zato:

  1. Moramo oblikovati trajnostno-sonaravno usmerjeno nacionalno energetsko politiko. Brez projektov na področju energetike je to preprosto nemogoče, nosilci projektov pa potrebujejo predvidljiv regulatorni okvir.
  2. Pokazati moramo, na kakšen način, s katerimi projekti in ob kakšnih pogojih je mogoče doseči nacionalne cilje. Razdrobljenost in nepovezanost projektov, ki je postalo stalnica na Slovenskem, ne prinaša nikakršnih koristi.
  3. Spodbuditi želimo razpravo, kako projekte povezati, oblikovati in financirati, predvsem pa, kako uporabiti ter povezati domače znanje, da to ne bo iskalo novih možnosti zaposlitve v tujini.

Konferenca je ciljno usmerjena; želi obravnavati smeri, ki jim je potrebno slediti, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili. Ob tem se zavedamo, da vztrajanje izključno na prenovi nacionalne energetske politike, ne more zagotoviti uspeha. Zaradi tega podpiramo napore ministrstva, ki želi energetsko politiko vključiti v ključne nacionalne strategije in jo obravnavati ter določiti ob boku z drugimi nacionalnimi politikami.

Odprt in poglobljen dialog med domačimi oblikovalci energetskih politik je nujen in predstavlja osnovo za poenotenje stališč navzven, obenem pa pogoj za enakopravno vključitev v energetsko politiko Evropske unije.

D. Teme EPC IV in sodelujoči

Teme EPC IV:

  1. Upravljanje podnebno-energetske politike
  2. Oblikovanje novega trga – energetsko preoblikovanje in
  3. Podnebno-energetski projekti – doseganje podnebno-energetskih ciljev

Sodelujoči:

  • Violeta Bulc, Evropska komisija – promet
  • Peter Gašperšič, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije
  • Martin Novšak, Gospodarska zbornica Slovenije
  • prof. Jean-Michel Glachant, Šola za regulacijo in Katedra Loyola de Palacio na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah
  • prof. Péter Kaderják, Regionalni center za energetsko in raziskovalno politiko Univerze Corvinus v Budimpešti
  • prof. Anne Galkina, Razvojni sektor nafte in zemeljskega plina za Rusijo in svet, Inštitut za energetske raziskave pri Ruski akademiji znanosti
  • prof. Alojz Poredoš, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Svet za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
  • prof. Nevenka Hrovatin, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Katedra za ekonomijo
  • Danijel Levičar, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije
  • Duška Godina, Agencija za energijo Republike Slovenije
  • Danijel Crnčec, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije
  • Einari Kisel, Sekretariat Svetovnega energetskega sveta
  • Stefan Ulreich, Svetovni energetski svet Nemčija, E.ON SE
  • Romana Jordan, Inštitut »Jožef Stefan«, Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Društvo za trajnostno energijo
  • Zoran Kus, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije
  • Hans Ten Berge, EURELECTRIC
  • Gian Carlo Scarsi, EURELECTRIC
  • Sibil Svilan, SID banka, Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.
  • Stojan Petrič, Kolektor Group, d. o. o.
  • Hinko Šolinc, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
  • Ivan Šmon, Elektro Gorenjska, d. d.
  • Blaž Košorok, Holding Slovenske elektrarne, d.o.o.
  • Džordje Žebeljan, Holding Slovenskih elektrarn, d.o.o.
  • Bojan Luskovec, Elektro Gorenjska, d. d.
  • Krešimir Bakič, Združenje CIGRE – CIRED
  • Aleksander Mervar, ELES, d. o. o.
  • Matjaž Vodušek, SODO, d.o.o.
  • Andraž Šavli, Borzen, d. o. o.
  • Marjan Eberlinc, Energetska zbornica Slovenije
  • Franc Žlahtič, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta
  • Goran Novković, Gospodarska Zbornica Slovenije
  • Jože Torkar, Petrol d.d., Ljubljana
  • Urban Odar, Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina
  • Miran Fužir, Petrol Energetika, d.o.o.
  • Kristijan Plesnik, Metal Ravne, d.o.o.
  • Mateja Čuk, Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o.

E. Potek EPC IV

Odprtje plenarnega zasedanja: 9.30–10.30

Tema in sodelujoči:

Kako Evropska komisija udejanja in snuje energetiko ter kašne poti za doseganje energetsko podnebnih zavez pripravljamo v nacionalnem prostoru?

  • Violeta Bulc, Evropska komisija – promet
  • Peter Gašperšič, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije
  • Franc Žlahtič, Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta
  • Marjan Eberlinc, Energetska zbornica Slovenije
  • Martin Novšak, Gospodarska zbornica Slovenije

Plenarno zasedanje: Upravljanje podnebno-energetske politike: 10.45–12.30

Tema in sodelujoči:

Konec lanskega leta je Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah COP 21, ki je potekala v Parizu, postavila ambiciozne cilje, ki jim naj sledijo tudi nacionalne energetske politike. Ali so ti cilji le želje aktualnih politikov? Ali lahko ta dogovor bistveno spremeni svetovno gospodarstvo in spodbudi nov tehnološki razvoj? Evropska unija je priznala posebno vlogo energetiki in ustanovila Energetsko unijo. Ali bo ta uspela poenotiti težnje in cilje vseh članic Evropske unije tako, da Evropska unija v prihodnosti ne bo izgubljala vloge globalne velesile? Evropa in Slovenija sta energetsko odvisni. Če želimo ali ne, zanesljivost energetske oskrbe je tako pomembna, da lahko nenadoma ustavi in spremeni tok naših življenj. Ali znamo in zmoremo svoje vire energije in energetske potenciale izkoriščati sonaravno, obenem pa z njimi tudi tako ravnati? Enotni smo si, da potrebujemo prenovljen nacionalni dokument, ki bo opredelil naše poti do zastavljenih zavez.

  • Einari Kisel, Sekretariat Svetovnega energetskega sveta
  • prof. Jean-Michel Glachant, Šole za regulacijo in Katedra Loyola de Palacio na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah
  • prof. Péter Kaderják, Regionalni center za energetsko in raziskovalno politiko Univerze Corvinus v Budimpešti
  • prof. Anne Galkina, Razvojni sektor nafte in zemeljskega plina za Rusijo in svet, Inštitut za energetske raziskave pri Ruski akademiji znanosti
  • Zoran Kus, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije
  • Danijel Levičar, Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije
  • Duška Godina, Agencija za energijo Republike Slovenije
  • prof. Alojz Poredoš, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo; Svet za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
  • Hans Ten Berge, EURELECTRIC

Strokovna razprava: Oblikovanje novega trga – energetsko preoblikovanje: 13.00–14.30

Tema in sodelujoči:

Tretji sveženj energetske zakonodaje je kljub težavam zaživel in pokazal dobrobiti, omejitve in pomanjkljivosti. Brez dvoma je na prvi pogled tako obsežna in morda nepregledna zakonodaja nujna, če želi Evropska unija delovati enotno. Energetski prostor je globalen, zaradi tega so vplivi energetskih trgov tisti, ki zahtevajo nenehno prilagajanje. Govorimo o preobrazbi energetskih trgov, preoblikovanju podjetij in predvsem o novih storitvah, ki so povezane z energetskimi procesi in porabniki . Prihodnost energetike vse pogosteje povezujejo z digitalizacijo, nekatera energetska podjetja so v ta proces že vstopila. Verjetno so s tem, čeprav ne brez žrtev, že pridobila tudi prednost pred ostalimi, ki teh potrebnih sprememb še niso zaznala.

  • Stefan Ulreich, Svetovni energetski svet Nemčija, E.ON SE
  • Gian Carlo Scarsi, EURELECTRIC
  • Romana Jordan, Inštitut »Jožef Stefan«; Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), Društvo za trajnostno energijo
  • Bojan Luskovec, Elektro Gorenjska, d. d.
  • Blaž Košorok, Holding Slovenskih elektrarn, d.o.o. in Džordje Žebeljan, Holding Slovenskih elektrarn, d.o.o.
  • Andraž Šavli, Borzen, d. o. o.
  • Krešimir Bakič, Združenje CIGRE – CIRED
  • Aleksander Mervar, ELES, d. o. o.
  • Urban Odar, Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina
  • Mateja Čuk, Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o.p., d.o.o.

Strokovna razprava: Podnebno-energetski projekti – doseganje podnebno-energetskih ciljev: 14.45–16.15

Tema in sodelujoči:

Države so se zavezale k energetsko podnebnim ciljem. Z namenom, da bi jih dosegle, oblikujejo nacionalne energetske politike, ki so osnova zakonodajam. Tveganja izvedbe projektov in tveganja delovanja projektov je mogoče zmanjšati in obvladovati, ko je zakonodajni okvir jasno določen za življenjsko dobo teh projektov. Ne gre samo za projekte v klasičnem smislu, gre za vse projekte energetike. Nismo v obdobju velikih projektov; ali znamo zaznati vse, kar lahko oblikujemo v energetske projekte, ki so deležni finančnih ali drugih spodbud, olajšav in ugodnega financiranja? Kaže, da imamo vrsto majhnih nepovezanih projektov, katerih stroški vodenja in financiranja ne utemeljujejo njihove realizacije. Med vsemi temi imamo odlične primere sodelovanja in vodenja projektov tudi preko državnih meja. Te dni je Evropska komisija ponovno predstavila možnosti združevanja financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI), bodisi na ravni projektov, bodisi prek finančnega instrumenta, kot je naložbena platforma.

  • Sibil Svilan, SID Banka, Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.
  • Hinko Šolinc, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
  • prof. Nevenka Hrovatin, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Katedra za ekonomijo
  • Stojan Petrič, Kolektor Group, d. o. o.
  • Jože Špiler, GEN energija, d. o. o.
  • Ivan Šmon, Elektro Gorenjska, d. d.
  • Matjaž Vodušek, SODO, d. o. o.
  • Jože Torkar, Petrol d.d., Ljubljana
  • Miran Fužir, Petrol Energetika, d.o.o. in Kristijan Plesnik, Metal Ravne, d.o.o.
  • Goran Novković, Gospodarska Zbornica Slovenije

Razprava in sklepi: 16.15–17.00

Sodelujoči bodo pripravili kratke predstavitve. Ključnim govorcem bo na voljo od 15 do 20 minut razprave, drugim sodelujočim pa do 7 minut. Vse sodelujoče vljudno prosimo, da predstavijo do 5 sklepnih ugotovitev. Zbrani sklepi konference bodo posredovani javnosti ter Vladi Republike Slovenije. Večji del razprave bo namenjen tudi odgovorom na pisna vprašanja, ki jih bomo zbirali med konferenco.

Konferenca bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. Zagotovljeno bo simultano tolmačenje iz slovenščine v angleščino in obratno, ki ga bo, kot na vseh dosedanjih konferencah, zagotavljajo podjetje Bok & Mal, d. o. o.