Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta

Povzetek in sklepi šeste konference EPC VI

Razmislek o energetiki – Upravljanje nacionalne energetike in podnebnih ukrepov

Energy policy consideration – Governance of the National Energy and Climate Actions

Ljubljana, 19. februar 2019

 

Izhodišča EPC VI:

  1. Ne glede na to, da v državi še nismo dosegli skupnega glasu za prihodnjo energetsko nacionalno pot, se nam nacionalna energetika dogaja. Akterjev v njej je vse več, s svojimi znanji in smelostjo ambiciozno iščejo priložnosti in ponujajo nove storitve, ki presegajo pojmovanja izpred nekaj let.
  2. Lanska analiza WEC nacionalnih energetik sveta je pokazala, da je slovenska nacionalna energetika dinamična in ena izmed najbolje ocenjenih, je šesta. Analiza kaže, da je nacionalna energetika v minulih letih napredovala in je trdna.
  3. Spremembe v nacionalni energetiki se dogajajo, so pozitivne, nujno je, da se jih zaobjame, nadzoruje in usmerja glede na zavezujoče energetsko podnebne zaveze. Bolj kakor doslej je energetika povezana s podnebnimi cilji, ukrepi pa potrebujejo povezave in učinkovito vodenje.
  4. Čas in priložnost je, da o zgornjem spregovori in razpravlja tudi šesti Razmislek o energetiki, ki ga pripravljamo v Slovenskem nacionalnem komiteju Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Glede na teme konferenc v prejšnjih letih je primerno, da se tokrat posvetimo upravljanju nacionalne energetike in podnebnih ukrepov (Governance of the National Energy and Climate Actions).

Povzetki prispevkov in sklepi: 

Franc Žlahtič, predsednik Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC)

Razmislek o energetiki – EPC VI: uvodni nagovor

Predsednik SNK WEC uvodoma pozdravi Alenko Bratušek(podpredsednico Vlade Republike Slovenije in ministrico za infrastrukturo), Einarija Kisla(direktorja za evropske energetske politike in svetovalca WEC), Hinka Šolinca(v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastruktuo), Marka Mavra(predstavnika ministrstva za okolje in prostor), Staneta Meršeta(vodjo Centra za energetsko učinkovitost, IJS), razpravljavce iz drugega sklopa ter vse udeležence konference. V nadaljevanju na kratko povzemamo ključne poudarke iz nagovora predsednika SNK WEC.

Fokus EPC VI: upravljanje nacionalne energetike in podnebnih ukrepov

V okviru že tradicionalne konference Razmislek o energetiki (ang. Energy Policy Consideration, v nadaljevanju krajše: EPC) je letošnja, že šesta zapored, namenjena upravljanju pomembnih in medsebojno tesno povezanih področij energetike in podnebnih ukrepov. Razlog za izbor te rdeče niti je, da postajajo energetike držav EU tudi zaradi nedavno sprejete evropske zakonodaje vse bolj povezane.

O dosedanjih aktivnostih SNK WEC

Slovenski nacionalni komite (SNK) WEC deluje že več kot četrt stoletja in je aktiven član svetovnega združenja WEC, ustanovljenega leta 1923. SNK WEC sodeluje v aktivnostih in programih, s katerimi WEC spremlja energetike sveta, jih medsebojno primerja, postavlja globalne kazalnike vrednotenja nacionalnih energetik ter napoveduje rabo energije in razvoj energetskih tehnologij. SNK WEC sodeluje tudi s sorodnimi slovenskimi strokovnimi društvi in združenji, kot sta Energetska zbornica Slovenije in Svet za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter s fakultetami in resornimi ministrstvi.

Med pomembnimi aktivnostmi SNK WEC je organizacija konferenc in razprav pod skupnim imenom Razmislek o energetiki (EPC). Prva konferenca EPC je bila v letu 2013, namenjena stanju in razvoju energetike, druga (leta 2014) je obravnavala nujnost sodelovanja energetskih politik, tretja (leta 2015) se je osredotočila na nacionalne energetske kažipote do leta 2050, četrta (leta 2016) je obravnavala aktualne podnebno-energetske zaveze, peta (leta 2017) pa se je osredotočila na pripravo Energetskega koncepta Slovenije. Letošnja, šesta konferenca, obravnava relevanten izziv upravljanja nacionalne energetike in podnebnih ukrepov.

Odlični rezultati Slovenije v mednarodni raziskavi World Energy Trilemma Index

WEC redno pripravlja in objavlja globalno lestvico držav glede na njihovo uspešnost pri uresničevanju energetske trajnosti (Energy Sustainability). Energetsko trajnost tvorijo tri ključne dimenzije, in sicer:

  • varnost in zanesljivost oskrbe z energijo (Energy Security),
  • enakopravnost in cenovna dostopnost energije (Energy Equity) in
  • okoljska trajnost (Environmental Sustainability).

Slovenija dosega v globalnem merilu odlične rezultate. V letu 2018 smo v skupnem seštevku ključnih kazalnikov (energetska varnost, dostopnost energije in okoljska trajnost) med 125 državami dosegli 6. mesto (skupna ocena AAB). Na področju zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo smo se globalno uvrstili na 2. mesto, takoj za Dansko. Najuspešnejših deset držav v ocenjevanju energetske trileme za leto 2018: 1. Danska, 2. Švica, 3. Švedska, 4. Nizozemska, 5. Velika Britanija, 6. Slovenija, 7. Nemčija, 8. Nova Zelandija, 9. Norveška in 10. Francija. Več informacij: https://www.worldenergy.org/publications/2018/trilemma-report-2018/

Svetovna predpremiera rezultatov World Energy Issues Monitor

V drugi polovici lanskega leta je v okviru WEC potekala raziskava World Energy Issues Monitor. Njene rezultate so predpremierno predstavili prav na konferenci Razmislek o energetiki – EPC VI, svetovna premiera rezultatov pa je bila le nekaj ur kasneje v Johannesburgu v Republiki Južni Afriki. WEC Issues Monitor je raziskava žgočih energetskih izzivov, kot jih prepoznavajo energetski voditelji iz industrije, politike in stroke, in v kateri sodeluje več kot 1.200 energetskih voditeljev iz več kot 35. držav vsega sveta. Slovenija je bila lani vodilna v svetu po številu sodelujočih v raziskavi glede na število prebivalcev. Na spletnih straneh WEC je na voljo spletno prosto dostopno interaktivno orodje, ki omogoča pregledovanje žgočih energetskih izzivov po regijah oziroma državah, skozi čas (od leta 2009) ter po naslednjih petih ključnih vsebinskih sklopih: makroekonomska tveganja in ranljivosti, energetska geopolitika in regionalna vprašanja, energetske politike in poslovno okolje, vizija energetike in tehnologije ter digitalizacija. Matrika žgočih energetskih tem za Slovenijo za leto 2018 je na voljo tukaj:http://www.im.worldenergy.org/?selectedCountry=Slovenia

Pomen strateškega usmerjanja energetike

Primerjava poudarkov, ki smo jih skozi leta obravnavali na konferencah Razmislek o energetiki (EPC), kaže, da se energetika in mi z njo nenehno spreminjamo. Energetski prehod se dogaja in traja, akterji v energetiki smo med njegovimi ključnimi nosilci. V energetiki je vse več zasebne iniciative. Prav je, da se tega zavedamo in da proces aktivno upravljamo. To je naloga vlade, njenih programov, projektov in zakonodaje.

S pomočjo raziskav, kot sta World Energy Trilemma Index in World Energy Issues Monitor, lahko opredelimo relevantne priložnosti in tveganja za razvoj energetike. Seveda pa je znanje tisto, ki ga potrebujemo, saj omogoča napredek in ustrezen izkoristek odličnega obstoječega stanja v slovenski energetiki. Le na podlagi znanja in izkušenj, ki ju imamo v slovenski energetiki veliko, lahko iz problemov in tveganj izluščimo priložnosti.

Pomembno je zavedanje, da moramo energetiko strateško usmerjati. Pri tem je treba upoštevati, da so se znanja, tehnologije in proizvodnja naprav, pomembnih za razvoj energetike in temelječih na v Evropi razvitih visokih tehnologijah, v zadnjem času z veliko hitrostjo preselili na vzhodno stran sveta. Vzhod je prevzel ključno vlogo tudi nad lastništvom in upravljanjem surovin po svetu. To pomembno sodoloča gabarite prihodnjega razvoja oskrbe z energijo.

Namen konference Razmislek o energetiki – EPC VI

Namen konference je, pridobiti informacije in stališča ministrstev v Vladi RS, ki delujejo na področju energetike in podnebnih ukrepov, o njihovem aktualnem delu in prihodnjih načrtih. V drugem delu konference sledi razprava, v kateri predstavniki stroke iz celotne energetske verige predstavijo in soočijo svoje poglede na prihodnje upravljanje energetske politike in podnebnih ukrepov. Razprava bo strnjena v pisne sklepe, ki jih bo SNK WEC posredoval Vladi RS in pristojnim ministrstvom ter bodo lahko služili kot nasveti stroke za pripravo nacionalne energetsko-podnebne politike.

Alenka Bratušek, podpredsednica Vlade RS in ministrica za infrastrukturo (MzI)

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v uvodnem nagovoru pozdravila udeležence konference Razmislek o energetiki – EPC VI v organizaciji Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Uvodoma je poudarila prizadevanja MzI za ohranitev in okrepitev odličnih rezultatov slovenske energetike.

Izziv: ohranitev odličnega stanja slovenske energetike v globalnem merilu

V svojem govoru je ministrica izhajala iz rezultatov World Energy Trilemma Index 2018, globalne analize energetik držav sveta, ki jo pripravlja WEC, in po kateri je slovenska energetika ocenjena med najboljšimi. Opozorila je, da so pred nami pomembni izzivi, kako ohraniti ali celo izboljšati odlično 6. mesto, ki smo ga dosegli v letu 2018.

Poudarila je, da je slovenski energetski sistem v odlični kondiciji predvsem zaradi ustreznih strokovnih in političnih odločitev, sprejetih pred desetletji, ter zaradi odličnega dela slovenske energetske stroke. Sedaj je pravi čas, da zgradimo nove, sodobne temelje za nadaljnje uspehe slovenske energetike.

Aktivnosti v letu 2019: NEPN, EKS in Dolgoročna strategija za zmanjšanje emisij TGP

Ministrica je napovedala, da bo veliko energetsko-podnebnih odločitev sprejetih že letos, na ministrstvu namreč pripravljajo naslednje strateške energetsko-podnebne dokumente:

  • celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN),
  • Energetski koncept Slovenije in
  • Dolgoročno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Strateške dokumente in z njimi povezane ukrepe načrtujejo s ciljem učinkovitega prehoda v nizkoogljično družbo. Pri odločanju upoštevajo pet megatrendov v energetiki: dekarbonizacijo, demokratizacijo, digitalizacijo, decentralizacijo in deregulacijo. Zavedajo se, da bodo za dosego optimalnih rezultatov potrebne preudarne odločitve.

Spremembe energetike so spremembe družbe

Ministrica je opozorila, da so spremembe, ki se dogajajo v svetu energetike, velike spremembe, ki ne zadevajo le sveta energetike, ampak do temeljev pretresajo celotno družbo. Že to, da končni odjemalci električne energije niso več samo njeni porabniki, temveč tudi proizvajalci energije, terja od vseh akterjev v energetiki inovativen pristop pri sprejemanju prihodnjih usmeritev.

Izrazila je prepričanje, da bomo na podlagi našega skupnega znanja in odličnih preteklih izkušenj uspeli dogovoriti prave rešitve in usmeritve tudi za prihodnjo oskrbo Slovenije z energijo in za razvoj celotne slovenske družbe.

Violeta Bulc, Evropska komisija, evropska komisarka za transport  

Evropska komisarka za transport je ocenila, da je snov, ki jo konferenca obravnava, pomembna. Ob tem je poudarila, da je energetika tesno povezana s transportom, ki je eden od največjih porabnikov energije.

Evropska komisija je za področja, ki jih obravnava tudi konferenca, pripravila tri dokumente. Prvi dokument je namenjen strategiji mobilnosti z nizkimi izpusti, drugi podaja razmislek o trajnostni Evropi do leta 2030, tretji strateški dokument pa obravnava čisti planet za vse nas.

Energetika postaja vse pomembnejša, saj smo na pragu pomembne zamenjave goriv. Elektrika bo imela torej pomembno vlogo, posebej tista, ki bo pridobljena iz obnovljivih virov. Ob tem je pomembno njeno shranjevanje. Posebno pozornost bodo zahtevali procesi nadzorovanja energetskih sistemov in transporta, ki bodo morali biti medsebojno dinamično povezani.

Evropska komisija je prav tehnologijam in inovacijam, ki povezujejo energetiko in zahteve transporta, namenila precejšnja finančna sredstva. Samo za razvoj baterij je namenjenih več sto milijonov evrov sredstev. Tudi slovenska podjetja so aktivna v teh projektih, prevzemajo vodilne naloge na področju iniciativ za pametno specializacijo in inovacije.

Energetika in napredni transportni sistemi so tisto, kar lahko skupaj privede k trajnostnemu razvoju. Zaradi tega je treba vse infrastrukture medsebojno ocenjevati in povezovati ter pospeševati krožno gospodarstvo. Le tako lahko načrtujemo brezogljičnost do leta 2050.

Evropska komisarka je zaželela konferenci plodno delo.

Einari Kisel, WEC – Direktor za evropske energetske politike, svetovalec 

Gospod Kisel je podrobno predstavil rezultate World Energy Trilemma Index 2018 http://www.im.worldenergy.org/?selectedCountry=Slovenia, ki je v letu 2018 uvrstil Slovenijo na šesto mesto na svetu. Ob analizi rezultatov je pokazal parametre, ki lahko slovenski rezultat (ocena: AAB) še izboljšajo ali  pa ga poslabšajo.

V nadaljevanju je predpremierno predstavil rezultate analize World Energy Issues Monitor 2019 (analiza energetskih politik, katere svetovna premiera je sledila čez nekaj ur v Johannesburgu), ki so dostopni na: https://www.worldenergy.org/publications/2018/trilemma-report-2018/. V slovenskem delu analize je sodelovalo šestdeset anketirancev (slovenskih energetskih voditeljev), kar nas je po odzivnosti glede na število prebivalcev uvrstilo v sam vrh. Rezultate analize je s pomočjo spletno prosto dostopnega interaktivnega orodja mogoče analizirati in primerjati glede na teme, geografijo in skozi čas.

Hinko Šolinc, v. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo 

Hinko Šolinc je predstavil delo ministrstva in program dela. Težišče dela so strateški dokumenti, ki jih je treba pripraviti v kratkem. Med njimi je tudi Nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), katerega osnutek so pripravili že konec lanskega leta ter temelji na določilih Uredbe (EU) 2018/1999. Osnutek dokumenta so konec leta 2018 že poslali Evropski komisiji (EK) v pregled.

Poudaril je, da je ob sprejemanju zadnjega zakonodajnega svežnja veljalo, da je nacionalna zaveza za obnovljive vire energije (OVE) 27 odstotkov. V postopku sprejemanja in pogajanja o direktivi o OVE, sprejeti konec lanskega leta, se je ta cilj zvišal na 32 odstotkov, kar pred države članice postavlja dodatne zahteve in izzive. Osnutek NEPN vsebuje še vedno cilj 27 odstotkov, pričakovati pa je, da bodo prav o tem z EK naporna pogajanja. Plod pogajanj bo vsebovan tudi v končnem dokumentu NEPN, ki mora biti sprejet do konca tega leta.

Kljub opravljenim javnim razgrnitvam in številnim obravnavam materiala za Energetski koncept Slovenije (EKS) bodo na ministrstvu opravili še en krog obravnav. Ob tem bodo upoštevali zakonsko določilo, ki pravi, da vključuje ta dokument cilje za obdobje naslednjih 20 let in okvirno za 40 let. Material za EKS je pričelo ministrstvo pripravljati že pred leti, projekcije so bile opravljene za leti 2030 in 2050. Od priprave ključnih analiz je minilo precejšnje obdobje, zaradi tega bo treba v EKS vključiti cilje za leto 2040 in še okvirne cilje za obdobje do 2060. Zakonski rok za dokument EKS ministrstvo pravzaprav že zamuja, prizadevajo si, da bo posredovan Vladi RS tako, da ga bo ta sprejela še letos.

Ministrstvo načrtuje tudi novelacijo akcijskega načrta za skoraj nič energijske stavbe in dolgoročno strategijo energetske prenove stavb. Najverjetneje bodo oboje združili v en dokument.

Ciklus priprave lokalnih energetskih načrtov, ki jih pripravljajo v lokalnih skupnostih, je deset let. Ti so vedno pomembnejši za končno uresničitev podnebno-energetskih ciljev na ravni države.

Šolinc je poudaril nujno potrebno spremembo Energetskega zakona. Gradivo za spremembe in dopolnitve zakona so na ministrstvu že pripravili in jih posredovali v javno obravnavo, ki se zaključuje.

Sprejeti bo treba zakon o javnem skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlagališča radioaktivnih odpadkov, saj je to pogoj za prihodnjo rabo jedrske energije v Sloveniji.

Poleg drugih uredb, ki jih bodo na ministrstvu pripravili še letos, je Šolinc izpostavil uredbo o samooskrbi z električno energijo, ki se bo predvidoma začela uporabljati v prihodnjem mesecu.

Ministrstvo je aktivno tudi v prenosu in implementaciji zakonodajnega svežnja Čista energija za vse Evropejce. Tega bi, tako načrtujejo, prenesli v nacionalni pravni red v roku dobrega leta dni.

Ob teh aktivnostih si bodo na ministrstvu prizadevali za spremljanje izvajanja razvojnih načrtov za prenos elektrike in plina, razdeljevanje elektrike ter soglašanje k dokumentom. Aktivnosti ministrstva bodo tudi v prihodnje usmerjene v črpanje kohezijskih sredstev in pripravo nove finančne perspektive ter uvedbo novih dodatnih ukrepov za porabo teh sredstev.

Marko Maver, Ministrstvo za okolje in prostor  

Marko Maver je predstavil ključna stališča ministrstva o razogljičenju. Sodelovanje z ministrstvom za infrastrukturo je ocenil kot pomembno, saj je le koordinirano mogoče učinkovito upravljati energetske in podnebne ukrepe.

Ministrstvo sledi Pariškemu podnebnemu sporazumu, zanj se zavzemajo ter zagovarjajo zelo ambiciozno podnebno politiko in s tem cilje. Ob tem oblikujejo takšno politiko, ki upošteva socialno pravičen prehod. Prepričani so, da lahko ta politika izboljša konkurenčnost gospodarstva in industrije v državi ter na ravni EU.

Na ministrstvu so mnenja, da je treba analizirati različne poti za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050. Na osnovi tega je potrebno do konca leta 2019 pripraviti Nacionalno dolgoročno podnebno strategijo, nujno je, da je ta skladna z NEPN.

Na ministrstvu načrtujejo vrsto dogodkov, ki bodo namenjeni oblikovanju njihove strategije.  Zgledujejo se po podnebnih politikah držav z ambicioznimi politikami in cilji.

Dejstvo je, da Slovenija aktivno podpira prizadevanja EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter s tem doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Nacionalna politika trajnostnega razvoja mora biti ambiciozna in temu primerno strateško zasnovana. Ministrstvo si prizadeva za doseganje ciljev s pravičnim prehodom. Prizadevanja in ukrepi se morajo časovno enakomerno razporediti.

Na ministrstvu se soočajo z vprašanjem, kako ambiciozno zastaviti podnebno strategijo, ob tem pa upoštevati podnebne cilje do leta 2030. Vprašanje energetske mešanice v državi je tesno povezano z opredelitvijo do jedrske energije in hkrati z vzpostavitvijo dolgoročne podnebne politike, ki bo vzdržna za več generacij. Dolgoročno strategijo naj bi ministrstvo pripravilo do konca leta.

Stane Merše, IJS – Center za energetsko učinkovitost  

Stane Merše je podrobno analiziral podobo nacionalne energetike glede energetsko- podnebnih zavez in se ob tem osredotočil tudi na vsebine NEPN.

GEN energija, Tomaž Žagar  

Naslov prispevka: Nizkoogljična mešanica jedrske energije in OVE je ključna za doseganje podnebno-energetskih ciljev

Povzetek: Odlične rezultate Slovenije na globalni lestvici World Energy Trilemma Index 2018 lahko pripišemo uravnoteženi energetski mešanici z visokim deležem jedrske energije, ki predstavlja 30 % slovenske proizvodnje električne energije in kar 50 % nizkoogljične elektrike v Sloveniji. Pretekle izkušnje v tujini kažejo, da je razogljičenje energetike z jedrsko energijo najbolj učinkovito in razvojno usmerjeno. Ekonomske študije ugotavljajo, da so stroški razogljičenja v jedrskih državah za več kot polovico nižji (vir: The Cost of Decarbonisation: System Costs with High Shares of Nuclear and Renewables, OECD NEA, 2019). Države z visokim deležem jedrske energije (na primer Švedska, Švica, Francija, Slovenija) imajo nižje izpuste CO2in dosegajo nižje cene za končne uporabnike (vir: Eurelectric). Upoštevati je treba, da je Slovenija neto uvoznica električne energije in da se uvoz povečuje.

V nacionalnih načrtih (EKS, NEPN) se moramo zato jasno opredeliti za dolgoročno rabo jedrske tehnologije ter za povečanje deleža in števila enot jedrske elektrarne. Pri tem je treba upoštevati, da imamo v Sloveniji ustrezno urejen in delujoč upravno-zakonodajni okvir za obratovanje jedrskih elektrarn ter da trenutno aktualno vprašanje odlaganja NSRAO ni tehnično, temveč politično vprašanje.

Sklepi:

  • Glavni cilj energetske politike mora biti razogljičenje družbe kot celote, pri čemer se velik del rabe nanaša na elektriko. Trenutni fokus je na povečanju deleža OVE, kar ne prispeva dovolj k zmanjšanju izpustov CO2.
  • Vse realno razpoložljive tehnologije za proizvodnjo elektrike moramo obravnavati enakovredno, na podlagi dejstev in z uporabo mednarodnih referenc.
  • Realno je treba oceniti prihodnjo rast porabe električne energije. V obstoječih načrtih je ocena rasti podcenjena. Upoštevati je treba rast potrebe po moči in energiji zaradi elektrifikacije sektorjev.
  • Načrtovanje v energetiki mora biti dolgoročno, t.j. za prihodnjih 50 let.
  • Energetiko moramo ovrednotiti z zornega kota končnega uporabnika, torej upoštevati strošek za končnega uporabnika z vsemi dajatvami in davki vred.
  • Odločitev zadolgoročno in razširjeno rabo jedrske energijeskupaj s povečanjem OVEmoramo zapisati v nacionalne strateške dokumenteoziroma druge pravno veljavne akte države.
  • Za ohranitev deleža nizkoogljične energije potrebujemo poleg novega bloka jedrske elektrarne, ki bo po opustitvi rabe premoga nadomestil obstoječe fosilne vire, še dodatno jedrsko elektrarno, ki bo nadomestila NEK po zaprtju leta 2043.

ELES, Aleksander Mervar  

Naslov prispevka: Elektroenergetska tranzicija in njen vpliv na trajnostni razvoj Republike Slovenije

Povzetek razprave: Slovenija je podpisnica Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila sprejeta na Vrhu ZN o trajnostnem razvoju in zajema 17 kazalnikov trajnostnega razvoja. Dva od teh kazalnikov neposredno zadevata področje energetike, in sicer kazalnik 7 (cenovno dostopna in čista energija) in kazalnik 13 (podnebni ukrepi), posredno pa bo energetika vplivala na vsaj pet kazalnikov.

Pri načrtovanju sprememb v slovenski elektroenergetiki in merjenju njihovega vpliva na trajnostni razvoj je treba upoštevati vzporednost odločevalskih in razvojnih procesov. Z odločevalskimi procesi želimo doseči trajnostno ravnovesje med tehniko, ekologijo in vplivom na blaginjo prebivalstva. Razvojne procese lahko razdelimo v tri obdobja z naslednjimi poudarki ukrepov:

  • prvo obdobje, od danes do 2025: R&R projekti, pilotni investicijski projekti, pridobivanje EU sredstev, podporne sheme in regulatorna metodologija;
  • drugo obdobje, od 2026 do 2030: nadaljevanje aktivnosti prvega obdobja, sprejetje in pričetek ključnih sistemskih investicij;
  • tretje obdobje, od 2030 naprej: nadgradnja predhodno realiziranih aktivnosti, s fokusom na nadgradnji trajnostnega razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema.

Sklepi: Za uspešnost slovenske energetske tranzicije in njen ustrezen vpliv na trajnostni razvoj Slovenije so ključne naslednje usmeritve:

  • Analizirati moramo posebnosti slovenskega energetskega sektorja in na podlagi ugotovitev začrtati ‘slovenske smernice energetske tranzicije’.
  • Nacionalni interes mora prevladatinad lokalnim in podjetniškim.
  • V gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije moramo premišljeno koncentrirati in koordinirati razvojno-raziskovalne aktivnosti in investicijske odločitve.
  • Primarno vodilo je vpliv odločitev na BDP Republike Slovenije, ob izpolnjevanju predpostavk okoljske vzdržnosti.
  • Primarnega pomena je domače, slovensko znanje.
  • Za delno financiranje energetske tranzicije moramo maksimalno izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva EU.
  • Pri načrtih razogljičenja moramo upoštevati, da je Slovenija po deležu nizkoogljične proizvodnje električne energije kar 24 % nad evropskim povprečjem(po podatkih ENTSO-E iz leta 2017 zasedamo 7. mesto v EU in smo po tem kazalniku za 49 % boljši od Nemčije) in da jedrska tehnologija v svojem življenjskem ciklu proizvede manj CO2od proizvodnje EE iz energije vetra in sonca.

GIZ DEE, Boris Sovič  

Naslov prispevka: Elektrodistribucijska omrežja – infrastruktura prehoda v nizkoogljično družbo

Povzetek razprave: V ospredju energetskega prehoda so OVE, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Vsa električna vozila, toplotne črpalke in velika večina proizvodnih virov bodo integrirani v elektrodistribucijsko omrežje. Od jakosti, robustnosti in naprednosti tega omrežja je odvisna sposobnost prehoda v nizkoogljično družbo. Upoštevati moramo potrebe po večji jakosti, robustnosti (izredne vremenske razmere, povečanje kabliranosti itd.) in naprednosti omrežja (aktivna vloga uporabnika in napredno upravljanje sistema).

Energetika prihodnosti bo razogljičena, decentralizirana in električna. Elektrodistribucija je katalizator prehoda v nizkoogljično družbo, elektrodistribucijska podjetja se zavedajo odgovornosti za uporabnike in za uresničevanje trajnostnega razvoja.

Sklepi: Pred sprejetjem EKSje treba besedilo uskladiti z zakonom EZ-1 ter dodati cilje (1) za zagotavljanje oskrbe z energijo in kazalnike za njihovo spremljanje, (2) v zvezi z elektroenergetskimi omrežji, (3) v zvezi z odpravljanjem energetske revščine in preprečevanjem negativnih vplivov rabe energentov na zdravje prebivalstva.

Pri pripravi NEPNje treba upoštevati (1) da je za predviden obseg električnih vozil, toplotnih črpalk in OVE potrebno močno, robustno in napredno elektrodistribucijsko omrežje, (2) potrebo po naprednih tarifnih sistemih, (3) posledice podnebnih sprememb, (4) osredotočenost na aktivno vlogo uporabnika.

EZ-1je treba po mnenju elektrodistribucijske stroke (1) uskladiti s splošno uredbo o varstvu podatkov, (2) dopolniti glede obveščanja uporabnikov in priključevanja na omrežje, (3) uskladiti z veljavnimi računovodskimi standardi, (4) dopolniti glede zaščite uporabnikov pred erozijo omrežnine, definicijo investitorja in služnosti za javno infrastrukturo.

Za uresničevanje vloge elektrodistribucij pri zagotavljanju infrastrukture trajnostnega razvoja in ob velikem angažmaju več kot 3.000 zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih je pomembno, da bosta tudi zakonodaja in regulacija sinhronizirani z energetsko tranzicijo. Upravljanje nacionalne energetike mora upoštevati sprejemljivost za uporabnike in za trajnostni razvoj države.

GEN-I, Robert Golob  

Naslov prispevka: Elektrifikacija vsega – izzivi slovenske energetike do 2030

Povzetek razprave: Slovenska energetika je v odlični kondiciji, to dokazujejo rezultati World Energy Trilemma Indexa 2018 in tudi pregled glavnih rezultatov poslovanja slovenske energetike v letu 2017: prodaja v višini 13 mrd EUR, od tega 46 % prodaje na tujih trgih; dodana vrednost 1,18 mrd EUR, dodana vrednost na zaposlenega 104 tisoč EUR; 11.250 zaposlenih, povprečna bruto plača 2.440 EUR; EBITDA 734 mio EUR, neto dobiček 234 mio EUR (vir: EZS – Poročilo o poslovanju družb energetske dejavnosti v letu 2017).

Podnebne spremembe in razvoj tehnologij narekujejo elektrifikacijo vseh energetskih potreb, vendar s sedanjim načinom načrtovanja in vodenja elektroenergetskega sistema ne uspemo obvladati penetracije novih tehnologij. Rešitev je v pametni povezljivosti vseh naprav. Upoštevati je treba ključne trende za preoblikovanje omrežij: elektrifikacija, decentralizacija in digitalizacija. Prilagoditev omrežij mora biti vseobsegajoča, saj mora zajeti povezljivost z napravami za števcem. (vir:World Economic Forum – The Future of Electricity, 2017).

Sklepi: Slovenska energetika ima v vseh pogledih odlična izhodišča za energetski prehod. Obvladamo nove tehnologije in povezljivost, kar je pomembno za razvoj novih industrij in uveljavitev novih poslovnih modelov.

Razvojna priporočila lahko razdelimo v dve obdobji z naslednjimi ključnimi poudarki:

  • prvo obdobje, do leta 2030: (1) klasično energetiko pustimo pri miruin se z njo ne ukvarjamo posebej, (2) kadre in investicijski potencial usmerimo v nove energetske tehnologije, (3) osredotočimo se na prilagoditev in celovito digitalizacijoenergetskih omrežij;
  • drugo obdobje, po letu 2030: takrat nas čakajo glavni izzivi klasične energetike, zato moramo takoj začeti pripravljati podlage za dva ključna nacionalna projekta: (1) zapiranje premogovnika Velenje in (2) izgradnjo novih brezogljičnih proizvodnih zmogljivosti (NEK2).

CIGRE – CIRED, Krešimir Bakić  

Naslov prispevka: Globalna električna omrežja kot podpora naši poti v razogljičenje energetike

Povzetek razprave: Električna energija je temelj delovanja sodobne družbe. V okviru CIGRE projekta C1.35, Global electrical network – Feasibility studyso proučili koncept globalnega elektroenergetskega omrežja, ki bi omogočilo:

  • izkoristiti prednosti raznolikosti med državami, na primer zaradi časovnih pasov, letnih časov oziroma temperaturnih nihanj in vzorcev obremenitve omrežja; ter
  • izravnati nestanovitno razpoložljivost OVE.

Globalne interkonekcije so stroškovno učinkovit prihodnji model oskrbe z elektriko, ki bo prispeval k uspešnemu soočenju z aktualnimi tehničnimi (na primer shranjevanje energije) in družbenimi izzivi ter k uresničenju ciljev spodbujanja proizvodnje, prenosa in rabe čiste energije. Avgusta 2018 je v Parizu potekala delavnica, na kateri so razpravljali o tehnologijah za tako globalno omrežje (organizator: AGP21).

Razvoj globalnih interkonekcij lahko razdelimo v tri časovna obdobja:

  • prvo obdobje, od danes do 2020: razvoj čiste energije in interkonekcij na nacionalnih ravneh,
  • drugo obdobje, od 2020 do 2030: razvoj čezmejnih interkonekcij na posameznih celinah,
  • tretje obdobje, od 2030 do 2050: razvoj medcelinskih interkonekcij, leta 2050 zaživi temeljna globalna energetska interkonekcija (GEI, Global Energy Interconnection).

Sklepi:

Razogljičenje energetike je v luči podnebnih sprememb naša obveza, pristopiti moramo sistemsko in optimirati hkratno uresničevanje (večih) ciljev. Med primernimi ukrepi je tudi vzpostavitev globalnega elektroenergetskega super-omrežja, ki bo povezovalo različne časovne pasove, obstoječe kontinentalne makro-interkonekcije in cenovno ugodne čiste vire energije.

Globalno elektroenergetsko super-omrežje zagotavlja priložnosti in koristi za vse, še posebej pa za majhne države. Sloveniji bi lahko omogočilo vodilni položaj v srednji Evropi.

EN-LITE Društvo za spodbujanje energetske pismenosti, Mojca Drevenšek, prof. Andrej Gubina  

Naslov prispevka: Energetika in družba: ozaveščanje državljanov za prehod v nizkoogljično družbo
(priložnosti digitalne platforme iEnergija)

Povzetek razprave: Energetski sistem je družbeno-tehnološki sistem in zavedanje pomena družbenih dejavnikov za uresničevanje sprememb v energetiki je tudi v strokovnih energetskih krogih vse bolj v ospredju. Številne evropske in globalne (elektro)energetske organizacije (na primer WEC, CIGRE, ENTSOe, EDSO for smart grids, Eurelectric, ETIP SNET) v svojih strateških dokumentih poudarjajo osrednjo vlogo ozaveščenih državljanov za uspešnost prehoda v nizkoogljično energetiko.

Pri projektu krepitve energetske pismenosti EN-LITE, ki združuje tehniške, naravoslovne in družboslovne strokovnjake, povezane z energetiko, se zavedamo tudi družbenoekonomskih, socialno-psiholoških, politično-regulatornih in drugih, ne-tehniških vidikov energetike.

V letu 2018 smo objavili izobraževalno-ozaveščevalno platformo iEnergija (www.i-energija.si), ki jo bomo v prihodnje vsebinsko nadgradili. Postala bo spletno prosto dostopna baza informacij o slovenskem znanju, projektih, raziskavah in inovacijah na področju elektronergetike.

Sklepi:

  • Za uspešen prehod v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo potrebujemo ozaveščene, energetsko pismene državljane (kot odjemalce-proizvajalce-shranjevalce energije, kot prebivalce lokalnih skupnosti, v katerih načrtujemo ali izvajamo nizkoogljične energetske projekte, in kot volivce).
  • Pomembno je izobraževanje, ozaveščanje in promocija energetskih tem v javnosti, saj boljše znanje in razumevanje energije in energetike vodi k oblikovanju odgovornejših in bolj utemeljenih odločitev, prispeva k zanesljivosti oskrbe in vpliva na nacionalno varnost, spodbuja gospodarski razvoj, vodi k trajnostni rabi energije, zmanjšuje okoljska tveganja in negativne učinke rabe energije ter pomaga posameznikom in organizacijam zmanjšati stroške energije (vir: Energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji, 2014, EN-LITE, priročnik dostopen na: http://en-lite.si/images/Energy_Literacy_SLO.pdf).
  • Digitalna izobraževalno-ozaveščevalna platforma o prožnosti in zanesljivosti oskrbe z elektriko, ki je nastala v okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE (en-lite.si),je na voljo v podporo upravljanju nacionalne energetike in podnebnih ukrepov. V procesu priprave nacionalnih strateških dokumentov in oblikovanju energetsko-podnebnih politik lahko iEnergija z obdelavo (dodatnih) energetsko-podnebnih vsebin prispeva k izobraževanju in ozaveščanju državljanov, lažji izvedbi javnih posvetovalno-vključevalnih procesov priprave politik ter promociji energetike in z njo povezanih tem/dejavnosti med zainteresiranimi državljani.

Slovensko združenje za energetiko, Dejan Koletnik  

Naslov prispevka: Pogled SZE na izpolnjevanje energetsko-podnebnih zavez z vidika daljinske energetike

Povzetek razprave: Za izpolnitev podnebno-energetskih ciljev EU za leta 2020, 2030 in 2050 mora sektor ogrevanja in hlajenja postati zelo energetsko učinkovit in v veliki meri zasnovan na trajnostnih virih energije. Toplota je vir energije, ki ga še vedno premalo izkoriščamo in v največji meri zavržemo. Zaradi projekcij, da bo do leta 2030 kar 60 % prebivalcev živelo v mestih, ter ob statistiki, da mesta na globalni ravni porabijo kar 75 % energije in proizvedejo 50 % toplogrednih plinov, prepoznava Evropska komisija pomembno prihodnjo vlogo toplote in hladu. Zastavila je cilj, da postaneta ogrevanje in hlajenje del bolj integriranega in pametnega energetskega sistema EU, v središču strategije pa morajo biti potrošniki z uporabo sodobnih tehnologij in inovativnih rešitev.

Doseganje teh ciljev bo mogoče s povezovanjem energetskih sistemov električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja, ki bodo morali biti bistveno bolj medsebojno odzivni. Največje ovire pri tem so nekonkurenčnost obstoječih tehnologij, omrežnine, ki še ne zagotavljajo enakih pogojev za vse tehnologije, nestabilnost podnebnih in energetskih politik EU ter neustrezne tržne ureditve.

Tudi v Sloveniji je toplota še vedno premalo izkoriščena. Prednostno moramo izrabiti toploto, nastalo pri sočasni proizvodnji elektrike in toplote (SPTE) ter odvečno toploto iz industrijskih procesov. Toploto iz SPTE lahko učinkovito izrabimo samo prek sistemov distribucije toplote, ki so v Sloveniji na voljo v 19 občinah, odvečno toploto pa izkoriščamo le v dveh občinah.

Sklepi:

  • Resolucija o EKS (odstavka 53 in 70) sicer podaja usmeritve za sistemsko in sektorsko povezovanje, vendar je potreben napredek predvsem pri integriranem načrtovanju in delovanju različnih energetskih sektorjev (elektrika, plin in toplota). Ključno vlogo pri tem bodo imeli operaterji
  • Potrebna bo posebna obravnava učinkov in posledic na posamezni sektor, konkretizacijo pričakujemo v akcijskih načrtih.
  • Načrtovanje in finančne spodbude za novo povezovalno energetsko infrastrukturomed sektorji naj bodo “future-proof”.
  • Razmisliti je treba o podpori za razvoj trga z vodikom, ki bo imel v prihodnje ključno vlogo v povezovalnem energetskem sistemu, predvsem v sektorju električne energije in plina.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, prof. Andrej Kitanovski  

Naslov prispevka: Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji

Povzetek razprave: Politika do energetike in njenih konceptov mora upoštevati proizvodnjo, distribucijo in rabo z vsemi energenti ter širši gospodarski vpliv na celoten razvoj Slovenije, zato zahteva holistični pristop. Različne vire in rešitve moramo obravnavati celostno ter pri tem upoštevati nova delovna mesta, nova podjetja in ogljični odtis. Slovenska energetika potrebuje prenovo, energetska podjetja morajo vlagati v razvoj novih, slovenskih tehnologij in v razvoj domačega gospodarstva. Toplota v primerjavi z električno energijo še vedno predstavlja bistveno večji delež rabe končne energije, zato lahko to področje ob konkretnih ukrepih zelo veliko doprinese k znižanju rabe energije in emisij, kot tudi povečanemu deležu OVE. Potrebujemo energijsko neodvisnost, varnost oskrbe/delovanja in dobro uteženo, dolgoročno zanesljivo diverzifikacijo energetskih virov, ki realno ne obremenjujejo okolja.

Sklepi:

  • e-mobilnostbi morala krepiti več domen slovenskega gospodarstva, ne le energetike; upoštevati je treba dejanski ogljični odtis e-mobilnosti; zgolj menjava trenutnih vozil z e-vozili v Sloveniji danes zaradi nezadostne infrastrukture ni izvedljiva; investicije v hitro urbano in medkrajevno tirno infrastrukturo lahko bistveno bolje doprinesejo k zmanjšanju emisij in URE v prometu; URE v prometu bi lahko spodbudili z ukrepi, kot so investicija v hitri tirni promet V-Z, S-J, v koncentriranih urbanih okoljih (LJ, MB, CE) pa bi uvedli hitre avtonomne tirne povezave in omejili število osebnih vozil na družino;
  • jedrska energijaje pomemben del energijske mešanice, vendar moramo pri načrtovanju upoštevati tudi npr. delovna mesta in nova podjetja, ki jih ustvarja; upoštevati je treba tudi produkt toplote, ki je pomemben delež pri proizvodnji elektrike;
  • sončna energija:povečati moramo delež solarne toplote in elektrike, vendar je pri tem pomembno, da kreiramo nova delovna mesta ter krepimo slovensko gospodarstvo;
  • kogeneracija/termoelektrarneimajo v Sloveniji še vedno pomembno vlogo in jo bodo imele tudi v prihodnosti, in sicer zaradi pokrivanja vršnih obremenitev, diverzifikacije virov, energetske neodvisnosti, obstoječe infrastrukture in komplementarnosti proizvodnje za e-mobilnost; ponujajo se nam možnosti postavitve dveh sežigalnic odpadkov, katerih delež obnovljivih virov je lahko zelo visok. Tudi nove kogeneracije morajo doprinesti k rasti slovenskega gospodarstva in ne le k uvozu;
  • ogrevanje in hlajenje: če izvzamemo promet, se največji delež rabe energije v realni končni rabi nanaša na ogrevalno in procesno toploto ter hlajenje; URE in rekuperacija/regeneracija energije tako lahko doprineseta več kot e-mobilnost z individualnimi vozili in novo jedrsko elektrarno.
  • raba energije v gospodinjstvih in industriji: z različnimi ukrepi in tehnologijami (na primer izolacija, nizkotemperaturni ali OVE sistemi oskrbe (npr. toplotne črpalke, daljinska energetika, solarna energija) in rabe, net-metering, učinkovitejše pametne naprave in sistemi, energijska (toplotna) povezanost aparatov in sistemov ogrevanja, itd.) lahko v Sloveniji potrebo po energiji in emisije v naslednjih 20 letih več kot razpolovimo (gospodinjstva) oziroma bistveno znižamo potrebe po procesni toploti in emisije (industrija). To zahteva tudi izločitev sistemov/naprav za direktno pretvorbo nafte in naftnih derivatov ter elektrike v toploto.

Univerza v Novem mestu, Fakulteta za strojništvo, prof. Peter Novak  

Naslov prispevka: Potrebne tehnologije za realizacijo ciljev NEPN v Sloveniji

Povzetek razprave: NEPN 2030 za Slovenijo predvideva zmanjšanje emisij TGP za 40 %, povečanje energijske učinkovitosti za 32,2 %, povečanje deleža OVE v končni rabi energije za 32 %, vse to pa naj se dogaja v okviru krožnega gospodarstva. V Sloveniji tako potrebujemo tehnologije za URE in OVE. Nekaj rešitev že imamo, a so možnosti za izboljšave.

V široki rabi energije to pomeni boljšo izolacijo stavb, vgradnjo toplotnih črpalk in zamenjavo generatorjev toplote. V prometu gre predvsem za zmanjšanje energije za 35 PJ, kar pomeni polovico sedanje rabe, to pa je mogoče le z uvajanjem povračila potnih stroškov za JPP in intenzivnim uvajanjem vozil na elektriko, biogoriva in sintetična goriva. Industrija že danes deluje skoraj optimalno, zato tam zmanjšanja potrebne energije ni pričakovati.

Prehod na nov energetski sistem ni mogoč brez razvoja gospodarstva, ki bo proizvajal potrebno opremo. Tudi nekatere že obstoječe tehnologije, npr. fotonapetostni (FN) paneli, mikro pretvorniki, tovarna sintetičnega dizla in lesnih ostankov in kogeneracijska naprava na sekance malih moči, potrebujejo investicije za nadaljnji razvoj in preizkušanje. Na področju prometa imamo v Sloveniji potencial proizvodnje goriv za vozila s klasičnimi motorji na bioplin, meta in sintetični dizel, ki so okolju prijazna. Za Slovenijo je v tem okviru pomembna izgradnja sodobnih tunelskih bioplinarn za proizvodnjo biometana za neposredno vtiskavanje v plinsko omrežje.

Sklepi:

Za ekonomsko utemeljen, hiter in razvojno usmerjen prehod v nov, sonaraven, transaktiven energetski (eksergetski) sistem, ki je osnovan na elektriki iz OVE, vodiku (kot hranilniku elektrike in prekursorju za proizvodnjo v kemični in industriji sintetičnih goriv), uporabi biomase, bioplina, sintetičnega metana in metanola, potrebujemo poleg obstoječih tehnologij(proizvodnja HE, transformatorjev in generatorjev toplote) še domače tehnologije:

  • za povečano proizvodnjo FN panelov,
  • za elektrolizo vode pod tlakom,
  • za proizvodnjo stekla,
  • male uplinjevalnike biomase,
  • tunelske bioplinarne za čisti metan,
  • sintezo metana in metanola ter
  • IT tehnologije za njihovo upravljanje.

Zbrani sklepi govorcev (avtorizirani)

  1. Glavni cilj energetske politike mora biti razogljičenje družbe kot celote, pri čemer se velik del rabe nanaša na elektriko. Trenutni fokus je na povečanju deleža OVE, kar ne prispeva dovolj k zmanjšanju izpustov CO2.
  2. Vse realno razpoložljive tehnologije za proizvodnjo elektrike moramo obravnavati enakovredno, na podlagi dejstev in z uporabo mednarodnih referenc.
  3. Realno je treba oceniti prihodnjo rast porabe električne energije. V obstoječih načrtih je ocena rasti podcenjena. Upoštevati je treba rast potrebe po moči in energiji zaradi elektrifikacije sektorjev.
  4. Načrtovanje v energetiki mora biti dolgoročno, t.j. za prihodnjih 50 let.
  5. Energetiko moramo ovrednotiti z zornega kota končnega uporabnika, torej upoštevati strošek za končnega uporabnika z vsemi dajatvami in davki vred.
  6. Odločitev zadolgoročno in razširjeno rabo jedrske energijeskupaj s povečanjem OVEmoramo zapisati v nacionalne strateške dokumenteoziroma druge pravno veljavne akte države.
  7. Za ohranitev deleža nizkoogljične energije potrebujemo poleg novega bloka jedrske elektrarne, ki bo po opustitvi rabe premoga nadomestil obstoječe fosilne vire, še dodatno jedrsko elektrarno, ki bo nadomestila NEK po zaprtju leta 2043.
  8. Analizirati moramo posebnosti slovenskega energetskega sektorja in na podlagi ugotovitev začrtati ‘slovenske smernice energetske tranzicije’.
  9. Nacionalni interes mora prevladati nad lokalnim in podjetniškim.
  10. V gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije moramo premišljeno  koncentrirati in koordinirati razvojno-raziskovalne aktivnosti in investicijske odločitve.
  11. Primarno vodilo je vpliv odločitev na BDP Republike Slovenije, ob izpolnjevanju predpostavk okoljske vzdržnosti.
  12. Primarnega pomena je domače, slovensko znanje.
  13. Za delno financiranje energetske tranzicije moramo maksimalno izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva EU.
  14. Pri načrtih razogljičenja moramo upoštevati, da je Slovenija po deležu nizkoogljične proizvodnje električne energije kar 24 % nad evropskim povprečjem(po podatkih ENTSO-E iz leta 2017 zasedamo 7. mesto v EU in smo po tem kazalniku za 49 % boljši od Nemčije) in da jedrska tehnologija v svojem življenjskem ciklu proizvede manj CO2 od proizvodnje EE iz energije vetra in sonca.
  15. Pred sprejetjem EKS je treba besedilo uskladiti z zakonom EZ-1ter dodati cilje (1) za zagotavljanje oskrbe z energijo in kazalnike za njihovo spremljanje, (2) v zvezi z elektroenergetskimi omrežji, (3) v zvezi z odpravljanjem energetske revščine in preprečevanjem negativnih vplivov rabe energentov na zdravje prebivalstva.
  16. Pri pripravi NEPN je treba upoštevati (1) da je za predviden obseg električnih vozil, toplotnih črpalk in OVE potrebno močno, robustno in napredno elektrodistribucijsko omrežje, (2) potrebo po naprednih tarifnih sistemih, (3) posledice podnebnih sprememb, (4) osredotočenost na aktivno vlogo uporabnika.
  17. EZ-1 je treba po mnenju elektrodistribucijske stroke (1) uskladiti s splošno uredbo o varstvu podatkov, (2) dopolniti glede obveščanja uporabnikov in priključevanja na omrežje, (3) uskladiti z veljavnimi računovodskimi standardi, (4) dopolniti glede zaščite uporabnikov pred erozijo omrežnine, definicijo investitorja in služnosti za javno infrastrukturo.
  18. Za uresničevanje vloge elektrodistribucijpri zagotavljanju infrastrukture trajnostnega razvoja in ob velikem angažmaju več kot 3.000 zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih je pomembno, da bosta tudi zakonodaja in regulacija sinhronizirani z energetsko tranzicijo. Upravljanje nacionalne energetike mora upoštevati sprejemljivost za uporabnike in za trajnostni razvoj države.
  19. Prvo obdobje, do leta 2030: (1) klasično energetiko pustimo pri miru in se z njo ne ukvarjamo posebej, (2) kadre in investicijski potencial usmerimo v nove energetske tehnologije, (3) osredotočimo se na prilagoditev in celovito digitalizacijo energetskih omrežij;
  20. Drugo obdobje, po letu 2030: takrat nas čakajo glavni izzivi klasične energetike, zato moramo takoj začeti pripravljati podlage za dva ključna nacionalna projekta: (1) zapiranje premogovnika Velenje in (2) izgradnjo novih brezogljičnih proizvodnih zmogljivosti (NEK2).
  21. Za uspešen prehod v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo potrebujemo ozaveščene, energetsko pismene državljane(kot odjemalce-proizvajalce-shranjevalce energije, kot prebivalce lokalnih skupnosti, v katerih načrtujemo ali izvajamo nizkoogljične energetske projekte, in kot volivce).
  22. Pomembno je izobraževanje, ozaveščanje in promocija energetskih tem v javnosti, saj boljše znanje in razumevanje energije in energetike vodi k oblikovanju odgovornejših in bolj utemeljenih odločitev, prispeva k zanesljivosti oskrbe in vpliva na nacionalno varnost, spodbuja gospodarski razvoj,vodi k trajnostni rabi energije, zmanjšuje okoljska tveganja in negativne učinke rabe energije ter pomaga posameznikom in organizacijam zmanjšati stroške energije (vir: Energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji, 2014, EN-LITE, priročnik dostopen na: http://en-lite.si/images/Energy_Literacy_SLO.pdf).
  23. iEnergija – digitalna izobraževalno-ozaveščevalna platforma o prožnosti in zanesljivosti oskrbe z elektriko, ki je nastala v okviru projekta krepitve energetske pismenosti EN-LITE (www.en-lite.si), je na voljo v podporo upravljanju nacionalne energetike in podnebnih ukrepov. V procesu priprave nacionalnih strateških dokumentov in oblikovanju energetsko-podnebnih politik lahko iEnergija z obdelavo (dodatnih) energetsko-podnebnih vsebin prispeva k izobraževanju in ozaveščanju državljanov, lažji izvedbi javnih posvetovalno-vključevalnih procesov priprave politik ter promociji energetike in z njo povezanih tem/dejavnosti med zainteresiranimi državljani.
  24. Resolucija o EKS (odstavka 53 in 70) sicer podaja usmeritve za sistemsko in sektorsko povezovanje, vendar je potreben napredek predvsem pri integriranem načrtovanju in delovanju različnih energetskih sektorjev (elektrika, plin in toplota). Ključno vlogo pri tem bodo imeli operaterji sistemov.
  25. Potrebna bo posebna obravnava učinkov in posledic na posamezni sektor, konkretizacijo pričakujemo v akcijskih načrtih.
  26. Načrtovanje in finančne spodbude za novo povezovalno energetsko infrastrukturo med sektorji naj bodo “future-proof”.
  27. Razmisliti je treba o podpori za razvoj trga z vodikom, ki bo imel v prihodnje ključno vlogo v povezovalnem energetskem sistemu, predvsem v sektorju električne energije in plina.
  28. E-mobilnost bi morala krepiti več domen slovenskega gospodarstva, ne le energetike; upoštevati je treba dejanski ogljični odtis e-mobilnosti; zgolj menjava trenutnih vozil z e-vozili v Sloveniji danes zaradi nezadostne infrastrukture ni izvedljiva; investicije v hitro urbano in medkrajevno tirno infrastrukturo lahko bistveno bolje doprinesejo k zmanjšanju emisij in URE v prometu; URE v prometu bi lahko spodbudili z ukrepi, kot so investicija v hitri tirni promet V-Z, S-J, v koncentriranih urbanih okoljih (LJ, MB, CE) pa bi uvedli hitre avtonomne tirne povezave in omejili število osebnih vozil na družino.
  29. Jedrska energija je pomemben del energijske mešanice, vendar moramo pri načrtovanju upoštevati tudi npr. delovna mesta in nova podjetja, ki jih ustvarja; upoštevati je treba tudi produkt toplote, ki je pomemben delež pri proizvodnji elektrike;
  30. Sončna energija: povečati moramo delež solarne toplote in elektrike, vendar je pri tem pomembno, da kreiramo nova delovna mesta ter krepimo slovensko gospodarstvo;
  31. Kogeneracija/termoelektrarne imajo v Sloveniji še vedno pomembno vlogo in jo bodo imele tudi v prihodnosti, in sicer zaradi pokrivanja vršnih obremenitev, diverzifikacije virov, energetske neodvisnosti, obstoječe infrastrukture in komplementarnosti proizvodnje za e-mobilnost; ponujajo se nam možnosti postavitve dveh sežigalnic odpadkov, katerih delež obnovljivih virov je lahko zelo visok. Tudi nove kogeneracije morajo doprinesti k rasti slovenskega gospodarstva in ne le k uvozu.
  32. Ogrevanje in hlajenje: če izvzamemo promet, se največji delež rabe energije v realni končni rabi nanaša na ogrevalno in procesno toploto ter hlajenje; URE in rekuperacija/regeneracija energije tako lahko doprineseta več kot e-mobilnost z individualnimi vozili in novo jedrsko elektrarno.
  33. Raba energije v gospodinjstvih in industriji: z različnimi ukrepi in tehnologijami (na primer izolacija, nizkotemperaturni ali OVE sistemi oskrbe (npr. toplotne črpalke, daljinska energetika, solarna energija) in rabe, net-metering, učinkovitejše pametne naprave in sistemi, energijska (toplotna) povezanost aparatov in sistemov ogrevanja, itd.) lahko v Sloveniji potrebo po energiji in emisije v naslednjih 20 letih več kot razpolovimo (gospodinjstva) oziroma bistveno znižamo potrebe po procesni toploti in emisije (industrija). To zahteva tudi izločitev sistemov/naprav za direktno pretvorbo nafte in naftnih derivatov ter elektrike v toploto.
  34. Za ekonomsko utemeljen, hiter in razvojno usmerjen prehod v nov, sonaraven, transaktiven energetski (eksergetski) sistem, ki je osnovan na elektriki iz OVE, vodiku (kot hranilniku elektrike in prekursorju za proizvodnjo v kemični in  industriji sintetičnih goriv), uporabi biomase, bioplina, sintetičnega metana in metanola, potrebujemo poleg obstoječih tehnologij (proizvodnja HE, transformatorjev in generatorjev toplote) še domače tehnologije:
    1. za povečano proizvodnjo FN panelov,
    2. za elektrolizo vode pod tlakom,
    3. za proizvodnjo stekla,
    4. male uplinjevalnike biomase,
    5. tunelske bioplinarne za čisti metan,
    6. sintezo metana in metanola ter
    7. IT tehnologije za njihovo upravljanje.